Znanja veliko, manjka povezovanj in demonstracijskih projektov.
Drzno, trajnostno, konkurenčno! To je bil osrednji moto že četrtega strateškega srečanja na temo inovacije v energetiki, katerega glavni namen je s spodbujanjem inovativnosti, interdisciplinarnih povezovanj in z izmenjavo dobrih praks odkrivati nove konkurenčne priložnosti vseh v energetiko vpetih deležnikov. In tudi letošnje srečanje je znova potrdilo, tisto, kar žal ugotavljamo že vrsto let - to je, da imamo v Sloveniji sicer veliko posamičnega znanja in dobrih praks, manjka pa nam skupnih nastopov, ki bi zagotovili globalni prodor slovenske industrije.
Razvoj sodobnih omrežij priložnost tudi za Slovenijo
Rdeča nit osrednjih razprav so tudi tokrat bila pametna omrežja, pri čemer je, kot je uvodoma dejal direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat, poglavitni cilj njihovega uvajanja zagotovitev ekonomsko učinkovitega in trajnostno naravnanega energetskega sistema. Okvire nadaljnjemu razvoju na tem področju je po njegovih besedah zastavila že Evropska unija, ki je od članic zahtevala, da do letošnjega septembra opravijo analizo stroškov in koristi uvedbe pametnih omrežij ter določila tudi smernice, po katerih naj bi evropske države do leta 2020 z naprednimi merilnimi sistemi opremile najmanj 80 odstotkov odjemalcev. Čeprav vseh direktiv s tega področja še nismo prenesli v slovensko zakonodajo, pa , kot je poudaril Julijan Fortunat, to še ne pomeni, da aktivnosti na tem področju ne tečejo. Tako je že v pripravi študija programa razvoja pametnih omrežij v Sloveniji, ki naj bi v prilogi vsebovala tudi nabor projektov, ki bi jih v Sloveniji lahko speljali. Prav tako je bilo že izpeljano tudi nekaj manjših poskusnih projektov in distribucijska podjetja napredne merilne sisteme tudi že uvajajo v svoja omrežja, pri čemer pa bo za večji preboj poleg regulativnih okvirov treba zagotoviti tudi ustrezne finančne vire. Čeprav sredstev v teh časih ni ravno veliko na voljo, pa je Julijan Fortunat vendarle podal nekaj optimističnih napovedi, ki kot je dejal, temeljijo tudi na rezultatih nedavnih pogovorov s predstavniki tehnološke platforme za pametna omrežja in slovenske zainteresirane industrije. Tako naj bi del potrebnih sredstev (za izvedbo prvih odločilnih korakov naj bi potrebovali okoli 65 milijonov evrov) zagotovili iz evropskih kohezijskih sredstev oziroma v okviru nove finančne perspektive, del pa zagotovili tudi iz omrežnine, pri čemer bo svoje poglede na osnovi rezultatov študije morala podati tudi Agencija za energijo. Evropa bo razvoj na tem področju v prihodnje podprla tako skozi oblikovanje standardov in ustrezne zakonodaje kot tudi preko namenskih sredstev za inovacije in napredne sisteme, od nas samih pa je odvisno, v kolikšni meri bomo del te zgodbe in bomo lahko sooblikovali prihodnji razvoj na tem področju. Julijan Fortunat je še napovedal, da bi lahko prvi večji poskusni pilotski projekt na področju pametnih omrežij, v katerega bo vključeno večje število odjemalcev oziroma primerno naselje, zagnali že konec prihodnjega leta,pri čemer pa je časovnica nadaljnjih korakov vezana predvsem na opredelitev in določitev potrebnih finančnih virov.
V nadaljevanju je svoje poglede na nadaljnji razvoj pametnih omrežij v Sloveniji podal Anton Petrič iz multinacionalke CISCO Systems, ki je izpostavil, da nas v energetiki v prihodnje čakajo izzivi povezani z zagotavljanjem sedanje ravni kakovosti oskrbe, naraščajočimi potrebami po energiji in posodobitvijo obstoječih omrežij. Kot je poudaril, bo odgovore nanje mogoče podati predvsem z nadaljnjim razvojem omrežij, ki bodo z internetno tehnologijo in sistemi merjenja odjemalcem omogočali odgovornejše ravnanje z razpoložljivo energijo, upravljalcem omrežja pa učinkovitejše vodenje sistemov in upravljanje obnovljivih virov energije. Kot ej poudaril, je na tem področju poslovnih priložnosti še veliko, pri čemer pa so tudi po njegovem mnenju za nadaljnji uspešen razvoj in prodor domačih rešitev, ključnega pomena demonstracijski projekti.
Pametna omrežja, električna mobilnost in obnovljivi viri
Da bo treba v prihodnje za prodor slovenskega znanja v tujino, več delati na skupnih demonstracijskih projektih, ki bodo teoretične rešitve potrdili tudi v praksi, so si bili edini tudi razpravljalci vozlišča na temo pametnih omrežij, e-mobilnosti in obnovljivih virov, pri čemer je bilo v okviru uvodne razprave podanih kar nekaj zanimivih izhodišč. Tako je denimo predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE in CIRED mag. Krešimir Bakič dejal, da se v svetu in tudi pri nas v zadnjem času zelo veliko govori o pametnih omrežjih, pri čemer je bilo narejenih tudi veliko korakov pri razvoju novih tehnologij. Kot je poudaril, prihaja obdobje neke nove elektroinformacijske energetike in z njim tudi nove priložnosti. Zato se je vprašal, zakaj pa mi v Sloveniji ne bi bili tista inovativna družba, ki bo ponudila neke odgovore na globalne izzive, saj imamo elektro industrijo z dolgoletno tradicijo in tudi v svetu priznane številne strokovnjake in raziskovalce. S tem se je strinjal tudi dr. Igor Papič iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je poudaril, da bi po ugotovitvah študije o razvoju pametnih omrežij v Sloveniji morali do leta 2020 v o pametna omrežja investirati blizu 320 milijonov evrov, pri čemer pa bi potem na račun učinkovitejšega upravljanja sistema in manjšega števila potrebnih dodatnih investicij v obstoječa omrežja do leta 2030 lahko prihranili 500 milijonov evrov. Kot je še dejal, se globalni trg pametnih omrežij ocenjuje na 100 milijard evrov na leto, od nas pa je odvisno, ali si bomo znali od tega kolača odrezati ustrezen delež. Zanimive so bile tudi ugotovitve njegovega kolega dr. Marka Topiča, ki je izpostavil, da se je fotovoltaika znašla na razpotju konkurenčnosti, pri čemer doseženi rezultati v zadnjih nekaj letih presegajo vsa pričakovanja in se tako že zastavlja vprašanje smiselnosti nadaljnjih spodbud. Ob tem je postregel s podatki, da se je cena fotovoltaičnih modulov v času od leta 2008 do danes znižala za 75 odstotkov, ter, da kljub dejstvu, da že tri četrtine modulov prihaja iz Kitajske, večina dodane vrednosti v tej industriji še vedno ostaja na evropskih tleh. Dr. Miran Gaberšek, direktor Centra odličnosti za nizkoogljične tehnologije pa je dejal, da je e-mobilnost danes že dejstvo, da pa se je pokazalo, da bo do končnega cilja, to je popolne uveljavitve električnih avtomobilov, na poti še nekaj vmesnih postaj. Njihovo število bo odvisno predvsem od nadaljnjega razvoja baterij in uporabe novih materialov, pri čemer se danes kaže predvsem vse večji prodor hibridnih vozil.
V nadaljevanju predstavitev inovacij v energetiki so bili prikazani nekateri uspešni slovenski projekti , kot denimo razvojno-raziskovalni projekt uvajanja litij-žveplovih akumulatorjev, ki ga izvaja Kemijski inštitut, sodoben način nadzora in zaščite v srednjenapetostnem omrežju s sistemom Lisa, ki so ga razvili v Kolektorju Sinabit, mikroinverterska fotovolatična tehnologija Iskre Avtoelektrika ter primera izvedbe kompaktiranega 110 kV daljnovoda in zamenjave IKT povezave v Elektru Gorenjska.
Vzporedno z razpravo o pametnih omrežjih je potekalo tudi vozlišče na temo učinkovite rabe energije in tržnih trendih na področju energije. V popoldanskem delu pa je bila še živahna razprava na okrogli mizi z naslovom Priložnosti za »new deal« slovenske energetike, na kateri so govorili predvsem o možnostih razvoja Slovenije na različnih področjih energetike, možnostih sodelovanja s tujino in lastnih izkušnjah pri sodelovanju z Nemci, Japonci in drugimi vodilnimi državami v industrijskem razvoju. Kot je bilo poudarjeno, nas lahko iz sedanje krize pripeljeta le lastna inovativnost in zagotovitev globalne konkurenčnosti.Udeleženci srečanja so si lahko tokrat ogledali tudi različna hibridna in električna vozila. Fotogalerija.
Brane Janjić