Zanimanje za tradicionalno srečanje inovatorjev v energetiki je vsako leto večje, k letošnjemu številu okoli 150 udeležencev pa je v precejšnji meri verjetno botrovalo tudi dejstvo, da se energetika nahaja pred revolucionarnimi spremembami ter je bilo na tokratni konferenci predstavljenih cela vrsta zanimivih rešitev, ki so precejšnja novost in večinoma plod domačega znanja.
Kot je uvodoma poudarila
Mojca Černelč Koprivnikar gre za edinstven dogodek v Sloveniji, katerega poglavitni namen je ustvarjanje spodbudnega okolja za iskanje inovativnih rešitev.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo
mag. Klemen Potisek je v uvodnem nagovoru izpostavil pomen ustreznega zakonodajnega okolja in dejal, da si na ministrstvu prizadevajo v čim večji meri upoštevati mnenja in potrebe podjetij, ki na inovacijskem področju orjejo ledino. Pravni red mora biti tak, je dejal mag. Potisek, da zagotavlja plodno zemljo za razvoj gospodarstva in ne postavlja ovir. Po njegovih besedah je priložnosti za inovacije v energetiki precej, saj se nahaja pred revolucionarnimi spremembami. Kot pomembne zakonodajne novosti, ki omogočajo spremembe, pa je navedel spremenjeno podporno shemo, uvedbo sistema net meteringa oziroma sprejem uredbe o samooskrbi, kar je osnova za vzpostavitev pametnih skupnosti ter integrirani potniški promet. Izzivov je veliko, z njimi pa tudi precej odprtih vprašanj, na katere bo še treba odgovoriti, je sklenil mag. Potisek in pozdravil sodelovanje slovenskih elektroenergetskih podjetij v številnih mednarodnih inovativnih pilotskih projektih s področja uvajanja naprednih omrežij, kot sta slovensko japonski projekt NEDO in slovensko hrvaški Syncro grid.
Elektrika se seli tudi v nebo
V nadaljevanju je
Ivo Boscarol iz Pipistrela spregovoril o prehojeni poti te ene najuspešnejših slovenskih družb ter potencialih električnega letalstva in projekta, ki ga razvijajo skupaj z Uberjem. Pipistrel je v 28 letih proizvedel že več kot 1.500 letal, ki jih prodajajo v 95 državah sveta na petih celinah. So med 35 največjimi izvozniki zunaj EU, trenutno pa izdelajo eno letalo na dan. Kot je poudaril, je prihodnost letalstva v razvoju poletov brez emisij, za uspeh na zelo zahtevnem svetovnem trgu pa si je treba postaviti zelo visoke cilje. Pipistrel je tako v svetovnem letalstvu zaslužen za kar nekaj zgodovinskih dogodkov, med drugim so razvili prvo dvosedežno in štirisedežno električno letalo, prvo hibridno letalo in z unikatnimi rešitvami zmagali na vseh treh Nasinih tekmovanjih. Kot je poudaril, svoj razvoj gradijo na uspehih in ne profitu, poslovno pot pa so si zastavili na načelih oblikovanja dolgoročne vizije, vzpostavitve lastne blagovne znamke, vlaganja v lastno znanje in raziskave, izdelave inovativnih izdelkov, motivirane ekipe, vitke proizvodnje in vzpostavitve lastnega trga. V vseh teh procesih pa so, kot je dejal Boscarol, fokusirani v povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanju emisij in hrupa. Pipistrel je sicer tudi del zanimivega mednarodnega projekta, ki ga vodi Uber, in je namenjena rešitvi problema mobilnosti v velikih mestih, v okviru katerega naj bi že do leta 2020 razvili nova električna plovila z možnostjo navpičnega vzletanja in pristajanja.
Zanimiva je bila tudi dopoldanska razprava na temo elektrifikacije vsega in aktivnih odjemalcev, katere izhodišče je bilo predavanje Francesca Nasa iz italijanskega Enela. Kot je povedal, bo Enel v digitalizacijo svojega poslovanja v obdobju od 2017 do 2019 vložil kar 4,7 milijarde evrov. Področja, ki jim bodo namenili še posebno pozornost pa so okrepitev internetne varnosti, prehod na digitalno energetsko platformo in razvoj dodatnih storitev za odjemalce. Udeleženci omizja Ivo Boscarol iz Pipistrela, dr. Dejan Paravan iz GEN-I in mag. Uroš Salobir iz Elesa so si bili edini, da se fokus prihodnjega razvoja energetike seli iz zagotavljanja proizvodnih virov na omrežja ter ozaveščanje odjemalcev, ki bodo morali spremeniti dosedanje navade ter prevzeti aktivnejšo vlogo.
Osrednji vozlišči namenjeni novostim v elektroenergetiki in inovacijam za večjo učinkovitost rabe energije
V nadaljevanju srečanja je bila v okviru dveh vozlišč predstavljena vrsta zanimivih rešitev, povezanih s povečanjem energetske učinkovitosti, obvladovanjem naraščajočega števila podatkov in uvajanjem elektromobilnosti.
Mag. Jasmina Bajec Omahen iz Borzena je predstavila njihovo novo storitev poročanja po uredbi REMIT o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga, s katero uporabnikom, teh je že 55 iz Slovenije in tujine, zagotavljajo preprosto in kakovostno storitev pri izpolnjevanju zakonodajnih zahtev, hkrati pa spodbujajo razvoj energetskega trga v smeri večje transparentnosti.
Mag. Uroš Končnik iz podjetja Elektrina, je podrobneje predstavil Algoritem, ki omogoča učinkovito rabo energije pri oddaljenem upravljanju toplotnih črpalk. Z njim je mogoče doseči 10 do 15 odstotkov prihranka pri porabi električne energije v primerjavi s porabo pri klasičnem vodenju toplotne črpalke ob nespremenjenem udobju končnega uporabnika.
Precej pozornosti je med udeleženci konference vzbudil tudi Iskratelov odprt ekosistem za inoviranje in razvoj aplikacij v pametnih omrežjih, ki ga je predstavil
Bojan Miličič . S to rešitvijo namreč Iskratel postavlja ekosistem, s katerim omogoča inovacijskim podjetjem (startup-i, SME, druga podjetja) ter razvojno-raziskovalnim institucijam hitro prototipiranje ter agilni razvoj naprednih SmartGrid aplikacij na podlagi uporabe realnih testnih podatkov, orodij, varnostnih mehanizmov, standardnih aplikacijskih vmesnikov in knjižnic za uporabo metod analitičnega orodja platforme.
Zanimiva je tudi rešitev Dravskih elektrarn Maribor, ki omogoča povečanje proizvodnje električne energije na hidroelektrarni zaradi izboljšanih profilov turbinskih rešetk. Kot je povedal
dr. Boštjan Gregorc, so vse rešitve razvili v Dravskih elektrarnah sami, izboljšana oblika turbinskih rešetk, ki so jih vgradili v HE Vuzenica, pa prinaša večstranske koristi – od boljše izrabe obstoječega hidropotenciala do izboljšanja samočistilnosti rešetk zaradi plavin, s tem pa tudi precejšnje prihranke.
Samo Krančan iz Danfoss Trate je govoril o inteligentni optimizaciji ogrevalnih sistemov oziroma njihovih rešitvah »i-SET« in i-Net«. Omrežje daljinskega ogrevanja je infrastruktura znotraj mesta, kjer se toplota distribuira do porabnikov skozi vročevode. Zaradi velikosti in konfiguracije omrežja, različne porabe poleti in pozimi, različnih virov toplote, je treba omrežje daljinskega ogrevanja primerno optimizirati. Ravno to omogoča rešitev »i-Net«, s katero se odpirajo možnosti optimiziranja delovanja omrežja in s tem velike prihranke pri distribuciji toplote. Znatne prihranke pa omogoča tudi rešitev »i-Set«, ki prinaša avtonomno zaznavanje oscilacij znotraj samih pametnih komponent, pri čemer se zaznane oscilacije z matematičnim modelom znotraj komponente, ki je v tem primeru tlačni regulator, prenesejo na nove nastavitve delovanja sistema. S tem se oscilacije umirijo in poveča se učinkovitost sistema ogrevanja ter s tem prihranki pri ogrevanju.
Z uvajanjem e-mobilnosti precej zamujamo
Da bi Slovenija dosegla zavezujoče podnebne cilje, bo moralo biti leta 2030 v Sloveniji vsaj 15 odstotkov vseh avtomobilov električnih, vsak drugi novi avtomobil tega leta pa bo že moral biti električen. Povedano drugače, po prvotnih projekcijah bi moralo že lani slovenske registrske tablice nositi 7500 osebnih električnih vozil, a jih je dejansko nosilo zgolj nekaj več kot 500. Po mnenju Željka Purgerja iz Renault Nissan Slovenija zato za večjo spodbudo uvajanja električnih vozil potrebujemo predvsem rešitve, ki bodo združile tehnološke inovacije (velik doseg in najvišjo stopnjo učinkovitosti izrabe polnilne infrastrukture) z inovativnimi poslovnimi modeli. Kot je dejal, pravi odgovor na te izzive ponuja najnovejši Renaultov električni avtomobil Zoe 40, ki ima zmogljivejšo baterijo ob minimlno povečani teži vozila ter zadovoljuje vse potrebe povprečnega slovenskega uporabnika. V kolikšni meri pa to res drži, so se lahko udeleženci konference s poskusno vožnjo prepričali tudi sami.
Začetek digitalne prihodnosti 4.0
Katere spremembe nas čakajo v prihodnosti, je v popoldanskem srečanju pojasnil
prof. dr. Andrej Kos iz Fakultete za elektrotehniko, ki je opozoril na pospešeno digitalizacijo vseh panog, tudi energetike. Kot je dejal, bo vsakdo kdor bo želel obstati, moral v svoje poslovanje nujno vplesti tudi informacijske tehnologije, obvladovanje podatkov ter nove poslovne modele. Zaradi omenjenih sprememb narašča tudi zanimanje za kadre s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij oziroma je povsod po svetu že občutiti njihovo pomanjkanje, po besedah dr. Kosa pa jih samo v Evropi manjka kakšen milijon. Pri tem gre pri kadrih tudi za iskanje povsem novih spretnosti, kot so denimo kompleksno reševanje problemov, kreativnost, inovativnost ter sposobnost sodelovanja in delovanja v različnih timih.
Da je ubadanje s problematiko pomanjkanja ustreznih kadrov trenutno v središču pozornosti vseh podjetij, so v popoldanski strateški okrogli mizi z naslovom Inovacije in drzne izbire za jutri potrdili tudi vsi udeleženci, pri čemer je bilo izpostavljeno, da gre pri digitalizaciji družbe za dolgoročen proces, ki se je v energetskih podjetjih začel že pred časom. Tako je
mag. Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana med drugim opozoril, da digitalizacija pomeni tudi obvladovanje velikega števila podatkov, pri čemer se zaposleni v podjetjih srečujejo z vse večjim številom novih aplikacij.
Dr. Dejan Paravan iz Gen-I je izpostavil, da smo sredi revolucije, ki je močno podkrepljena z razvojem novih tehnologij, pri čemer je stalna naloga nenehno prilagajanjem spremembam. Da je ključnega pomena, da se znamo prilagajati spremembam, sta bila mnenja tudi
Martin Novšak iz Gen energije in
Matjaž Marovt iz HSE,
Medeja Lončar iz Siemensa pa je povedala, da v tej multinacionalki gledajo na digitalizacijo z dveh plati – kot uvajanje tehnoloških novosti in kot samo digitalno transformacijo podjetij.
Dr. Andrej Kos iz Fakultete za elektrotehniko pa je kot ključni izziv znova omenil pomanjkanje ustreznih tehničnih kadrov ter dejstvo, da mora v procesu digitalizacije transformacijo v prvi vrsti posvojiti uprava in vodstveni menadžment podjetja.
Sicer pa so se navzoči strinjali, da bi glede na izzive, ki na čakajo, nujno morali povečati zanimanje in vpis študentov na tehnične smeri ter, da bomo v energetiki vse dotlej, dokler bodo odjemalci v procesih digitalizacije sodelovali zgolj kot uporabniki in ne kot aktivni odjemalci oziroma prosumerji, imeli težave.
Najboljša inovacija po mnenju občinstva prihaja iz Elektrine
V okviru konference so bila podeljena tudi priznanja in naslov najboljša inovacija na področju energetike 2017. Ta laskavi naziv je po mnenju udeležencev pripadel mag. Urošu Končniku iz Elektrine za predstavitev Algoritma za učinkovito rabo energije pri oddaljenem upravljanju toplotnih črpalk. Drugo mesto je zasedel dr. David Antolinc iz Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, ki je navzoče seznanil z možnostjo uporabe odpadnega filca kot surovine za izdelavo toplotne izolacije. Na tretje pa se je uvrstil dr. Matevž Pustišek iz Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, ki je predstavil prednosti pametnega preklopnika električne energije, upravljanega s transakcijami preko bločne verige.