Na Brdu pri Kranju danes poteka že 10 srečanje inovatorjev v energetiki, ki znova potrjuje, da zamisli in idejnih rešitev za aktualne probleme energetike ne manjka.
Uvodoma je udeležence pozdravil državni sekretar za energetiko mag. Bojan Kumer, ki je izpostavil, da smo v energetiki priča drastičnim spremembam, pri čemer so ravno energetiki odgovorni, da bodo te spremembe speljali v smeri na boljše. Kot je dejal, je tehnologija že tako napredovala, da postaja nizkoogljična družba resničnost, zastavljene cilje pa bomo lahko dosegli zgolj s sinergijami med sektorji. Precej se spreminja tudi vloga odjemalcev, ki prevzemajo aktivno vlogo, srečujemo se z naprednimi stavbami in omrežji, kar vse skupaj napoveduje naslednjo generacijo sodobnih energetskih storitev. Pri tem se v trg vključujejo tudi povsem novi deležniki, zaradi teh sprememb pa se pripravlja tudi nova evropska zakonodaja, ki bo podrobneje opredelila vlogo novih akterjev. Drugače pa si je EU in z njo vse države članice zastavila zelo ambiciozne cilje glede povečanja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in povečanja energetske učinkovitosti do leta 2030, pot do teh pa naj bi podrobneje opredelili v podnebnem načrtu, ki naj bi ga po besedah mag. Kumarja v Sloveniji sprejeli v roku dveh let.
Spremembe na Kitajskem potekajo s svetlobno hitrostjo
Dr. Xianzhang Lei iz največjega kitajskega distribucijskega podjetja, ki zaposluje kar 1,8 milijona ljudi ter pokriva 80 odstotkov kitajskega trga, je v nadaljevanju predstavil ključne izzive, s katerimi se srečuje hitro rastoče kitajsko gospodarstvo in s tem tudi njihovo elektrogospodarstvo. Kot je poudaril, je kitajska vlada začrtala jasno pot v nizkoogljično prihodnost, pri čemer so z 330 GW instaliranih HE, 169 GW vetrnih elektrarn in 140 GW sončnih elektrarn že prvi na svetu. Ambiciozne načrte imajo tudi v prihodnje, saj naj bi do leta 2020 moč vetrnih elektrarn povečali na 250 GW, moč sončnih pa na 150 GW. Kot je dejal dr. Lei, je za njihovo podjetje ključen izziv, kako energijo iz obnovljivih virov, ki so locirani v osrednjem in severovzhodnem delu države pripeljati do porabnikov, zlasti prebivalcev Pekinga in Šanghaja. Zaradi velikih prenosnih razdalj so tako morali razviti in začeti vgrajevati ultra visokonapetostne daljnovode enosmerne in izmenične napetosti. Do leta 2020 naj bi njihovo število povečali s sedanjih 18 na 22.
Sicer pa si je Kitajska v skladu s Pariškim sporazumom zastavila cilj pridobivanja 80 odstotkov energije iz obnovljivih virov do leta 2050 oziroma zamenjavo fosilnih goriv s čistejšo energijo ter zamenjavo klasičnih energentov z električno energijo, pri čemer se, podobno kot drugod, tudi sami srečujejo s številnimi izzivi. Zlasti, kako ob takšnem deležu spremenljivih virov zagotoviti potrebno zanesljivost sistema, kako v obstoječe omrežje vključiti nove vire ter zagotoviti dovolj energije za potrebe polnjenja električnih vozil, katerih število naj bi v naslednjih dveh letih naraslo že na 5 milijonov. Kot je izpostavil, je ključ do rešitev predvsem digitalizacija procesov oziroma uvajanje pametnih omrežij in tudi kombinacija obnovljivih virov z jedrsko energijo, ki naj bi bila poglavitni element zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega sistema v prihodnje.
Za izdelavo baterij je na voljo dovolj različnih elementov
Dr. Miran Gaberšek iz Kemijskega inštituta je v nadaljevanju skušal odgovoriti na vprašanje, kako zadostiti naraščajočim potrebam po baterijah. Kot je dejal, ključno vprašanje mobilnosti danes ni več, ali lahko izdelamo e- vozila ali ne, ampak, ali bo v prihodnosti na voljo dovolj kemijskih elementov, potrebnih za izdelavo pogonskih baterij. Po njegovih besedah je dosedanji razvoj temeljil predvsem na litij ionskih baterijah, je pa na voljo še cela vrsta drugih, manj redkih in cenejših elementov (cink, natrij, žveplo, magnezij), delovanje teh pa je bilo večinoma že uspešno preizkušeno v laboratorijskih razmerah. Za prehod tovrstnih tehnologij iz laboratorijskih okvirov in prototipov v industrijo so potrebna precejšnja sredstva, ki segajo v milijarde, kar je po njegovem tudi poglavitna ovira za njihov hitrejši preboj. Kot je še dejal, je zanimanje za razvoj tovrstnih tehnologij žal v Bruslju večje kot doma, čeprav se tudi v Sloveniji vse več podjetij zanima za razvoj zmogljivih baterij, ki bodo v prihodnje nepogrešljive ne samo v e-vozilih, temveč tudi za shranjevanje energije na sploh. Tako bi bilo tudi smiselno čim prej oživiti pobudo o ustanovitvi nacionalnega baterijskega centra, ki bi se ukvarjal z razvojem hranilnikov prihodnosti.
Treba je premagati strah pred novostmi in izrabiti priložnosti
S temi besedami bi lahko najkrajše opisali poglavitno ugotovitev dopoldanskega omizja, na katerem so sodelovali dr. Robert Golob iz GEN-I, dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani in dr. Iztok Seljak, direktor Hidria Holdinga. Dr. Papič je poudaril, da je znanja v Sloveniji dovolj, da pa imamo problem pri plasiranju tega znanja v prakso ter dodal, da se že kaže pomanjkanje ustreznih kadrov oziroma se utegne zgoditi, da bodo naši najboljši kadri zaradi pomanjkanja raziskovalnih projektov odhajali v tujino. Ob tem je še omenil problem ustreznega nagrajevanja raziskovalcev, zaradi česar jih precej iz raziskovalne sfere že uhaja v industrijo, kar pa ni dobra popotnica za prihodnji razvoj družbe.
Dr. Iztok Seljak je izpostavil, da se v Hidriji že dlje časa pripravljajo na spremembe, ki jih prinaša e-mobilnost, pri čemer razvijajo tudi izboljšave za obstoječe bencinske in dizelske motorje. Kot je dejal, ima Slovenija veliko priložnost, da se v sedanji dobi energetske tranzicije uveljavi kot inovativna in vodilna država na nišnih področjih. Za uspeh pa je po njegovem treba zagotoviti tudi več povezovanja med univerzo, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom.
Da je treba združiti znanje iz več področij, je bil menja tudi dr. Robert Golob, ki je dejal, da v GEN-I na zeleno transformacijo družbe, ki že poteka, gledajo pozitivno, pri iskanju rešitev in novih poslovnih modelov pa vedno uporabljajo multidisciplinarni pristop. Ob tem je poudaril, da je Slovenija premajhna, da bi lahko bila resen globalni igralec na svetovnem trgu, je pa na voljo veliko drugih manjših priložnosti na posameznih razvojnih področjih.
Podeljena priznanja za najbolj inovativne rešitve
V okviru osrednjega dela konference je potekala predstavitev dvanajstih primerov inovativnih rešitev in projektov, pri čemer so posamezni primeri bili razdeljeni v dve vozlišči. V prvem s tematskim naslovom Novi pristopi energetike je bila predstavljena uporaba umetnih nevronskih mrež za vzdrževanje in spremljanje stanja hidroelektrarn, inovativni sistem ogrevanja stavb, ogrevanje objektov Elektra Gorenjska z izgubno toploto energetskih transformatorjev, upravljalnik litijevega akumulatorskega sistema v otočnih sončnih elektrarnah, projekt Flexintranstore Elektra Ljubljana ter oblačna platforma za celovit nadzor in energetsko učinkovitost sistemov komprimiranega zraka. V drugem z naslovom Digitalizacija, IT in energetske storitve pa so bili predstavljeni Atlas trajnostne energije, ki so ga vzpostavili v Borzenu, projekt CE HEAT, ki je usmerjen v razvoj podpornih orodij za izkoriščanje odvečne toplote, ki se pojavlja v procesih pretvorbe energije, avtonomna polnilnica za električna vozila, ki deluje na osnovi tehnologije veriženja blokov, nov model uporabe velike količine podatkov, spremljanje bilance sistema na omrežjih za prenos energentov in inovativne rešitve GemaLogic za fleksibilno upravljanje z energijo.
Nekaj zadnjih let v okviru konference udeleženci izberejo tudi najbolj inovativne projekte, letos pa je občinstvo največ glasov podelilo Tinetu Andrijašiču iz podjetja REC (1. mesto – Upravljalnik litijevega sistema v otočnih sončnih elektrarnah), Sandiju Kavaliču iz GEN-I (2. mesto – avtonomna polnilnica, ki deluje na osnovi blockchaina) in Tomažu Buhu iz Solvere Lynx (3. mesto – inovativne rešitve GemaLogic za fleksibilno upravljanje z energijo),
Razkorak med povpraševanjem in proizvodnjo se povečuje
Na popoldanski okrogli mizi, ki je bila namenjena ključnim izzivom digitalizacija energetskega sektorja, so udeleženci - Matjaž Marovt iz HSE, Martin Novšak iz GEN energije, mag. Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana in mag. Uroš Salobir iz Elesa, opozorili, da se poraba električne energije, kljub povečevanju energetske učinkovitosti, povečuje, s tem pa narašča tudi naša odvisnost. Matjaž Marovt je tako poudaril, da z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi ne sledimo več naraščajoči porabi ter, da je treba zato sprejeti jasne usmeritve, kako bomo v prihodnosti pokrivali vse večje potrebe.
Da pomen električne energije narašča in bo v prihodnje zaradi uvajanja e-mobilnosti ter rasti industrije še večji, se je strinjal tudi Martin Novšak in dodal, da se primanjkljaj električne energije vse bolj kaže tudi v širši regiji. Kot je dejal, se v GEN energiji zato resno ukvarjajo z iskanjem odgovora na vprašanje, s katerimi viri lahko v prihodnje sploh pokrijemo potrebe, pri čemer se nadaljnja izraba jedrske energije kaže kot ena realnejših opcij.
Mag. Andrej Ribič je izpostavil, da imamo znanja v energetskih vrstah dovolj in tudi uspešno gospodarstvo, ki je sposobno slediti novim izzivom, se pa precej zatika pri zagotavljanju predvidljivega poslovnega okolja. Pred distribucijo, ki je nosilec prehoda v nizkoogljičnio družbo, so velike investicije, sredstev zanje pa ni zagotovljenih. Z lastnikom se elektroenergetska podjetja po njegovem preveč pogovarjajo predvsem o reorganizacijah, zelo malo pa o prihodnosti in usmeritvah, kaj si sploh v zvezi z energetiko želimo.
Proučiti bi morali več razvojnih scenarijev in zanje pripraviti tudi ustrezne možne rešitve, pa je bil mnenja mag. Uroš Salobir. Ob tem je izrazil bojazen, da se utegne sedanji dvig cen na grosističnih trgih, ki gre sicer v prid proizvajalcem, na drugi strani poznati na dodatnih pritiskih po znižanju omrežnine, to pa utegne negativno vplivati na nadaljnji razvoj omrežja. Slabost sodobnih poslovnih modelov, je dejal Salobir, je v tem, da jih je treba spraviti v sprejemljive ekonomske okvire. Je pa aktivno sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih energetskih projektih po njegovem pozitivno z več plati, saj omogoča preveritev rešitev v praksi za težave, ki že obstajajo ali šele utegnejo nastati.