Danes se je začelo dvodnevno 12. vodilno srečanje Inovacija energetike ’20, ki tokrat zaradi spremenjenih razmer poteka v spletni obliki.
Na srečanju, ki so ga poimenovali Energetski vrh inovativnih kaže prihodnost, so se osredotočili na štiri smernice energetske prihodnosti, in sicer: novosti shranjevanja energije, vodik, nova vlaganja v infrastrukturo ter združevanje dveh sektorjev- prometa in energetike. Srečanja se udeležuje preko 160 udeležencev, več kot 30 govorcev, v dveh dneh se bo odvilo tudi kar nekaj omizij in predstavitev osem zanimivih primerov inovacij.
Na prvem omizju Zelena vizija in okrevanje so sodelovali minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.
Kot je ob začetku poudaril minister, je energetika trenutno pred zelo velikimi izzivi oziroma prelomnim obdobjem. To je zaznamovano z vrsto inovacij in s tem posledično drugačnih novih projektov, da se lahko vse ambicije, ki izvirajo iz globalnih problemov, izvedejo v praksi. Energetika je eden izmed sektorjev, kjer bo treba ogromno storiti s ciljem razogljičenja in trajnostne oskrbe. Hkrati pa mora energetika ohraniti to, kar vsi pričakujemo – zanesljivost oskrbe ter varnost, ki je s tem pogojena, pa seveda tudi konkurenčne cene, kar vse vpliva na kakovost življenja. Za to so potrebni spremenjeni koncepti, ki pa izhajajo iz inovacij. Inovacije v tem sektorju so še kako pomembne. Zato minister verjame, da smo šele začeli z obdobjem sprememb, in nas čaka še veliko nalog.
Blaž Košorok je povedal, da zeleno okrevanje in inovacije zagotovo vidi kot priložnost. V vseh naših okoljih, ne samo v energetiki imamo ogromno znanja, ki ga je treba nadgraditi in v nekaterih delih tudi preusmeriti tudi v druge tehnologije, ga povezati s še bolj trajnostno rabo vseh virov. Prepoznan je pomen obstoječih energetskih lokacij in projektov, ki jih je še možno načrtovati, tudi na okoljsko degradiranih območij, ki bi s tem dobila pozitiven vpliv na okolje in bodo omogočili tudi novo rabo prostora v korist razvoja. Inovacije v energetiki so izrednega pomena. Poleg same proizvodnje energije je še bolj strateško pomembno vzpostaviti znanja in tehnologije, ki bo to proizvodnjo omogočila, še posebej na komercialnem nivoju.
Je pa pri povezovanju energetike in okolja mag. Andrej Vizjak poudaril, da moramo okolje za naše zanamce pustiti čim bolj stabilno, kar pomeni, da moramo misliti dolgoročno in čim bolj združiti oba sektorja, da ne prihaja do težav, od nas pa zahteva določene prilagoditve. Vsemu pa so skupne inovacije, pri katerih so slovenska podjetja zelo aktivna. Sam verjame, da se vsega tega zavedamo in smo na to čedalje bolj pripravljeni. Energetika ponuja vrsto področij, kjer so inovacije še kako na mestu. Z enim samim ciljem, da tudi obvladovati in optimizirati same stroške proizvodnje in jih narediti trajnostne. Kot je povedal Blaž Košorok, je trenutno na ministrstvu velik poudarek na povezovanju energetike in prometa, saj ima in bo še imela Slovenija v prometu tudi največ problemov. Področji predstavljata šolski primer, kjer se v eni obliki, e-mobilnosti, prepletajo tehnologije tako shranjevanja električne energije kot tudi vodikove tehnologije in odpirajo še več možnih prepletanj sektorjev med seboj. Po mnenju ministra je vsako izmed področij polno izzivov in aktivnosti. Opozoril je na hiter razvoj baterij in shranjevalnikov. Ključen problem v energetiki vidi v sezonsko neenakomerni proizvodnji iz OVE in porabi. Zato je ključni izziv, kako proizvedeno energijo shraniti za takrat, ko jo potrebujemo. Sploh za električna vozila in toplotne črpalke. Vodik pa se kaže kot možnost sezonskega shranjevanja energije. Zato je znanje s tega področja, ki ga imamo v Sloveniji, povezovati in mu nuditi konkretne partnerske projekte ter narediti preboj naprej. Zato je to področje na katerega je treba v prihajajočih letih nameniti veliko pozornosti in združiti naše znanje ter za razvojno-raziskovalne projekte, ki pa morajo biti ekonomsko upravičeni, nameniti denar. Za to so v Sloveniji namenjena sistemska sredstva iz sklada za podnebne spremembe. Vanj se steče približno 60 milijonov evrov letno. Trenutno je na voljo okoli 130 milijonov evrov. Ključno je, da so nosilci teh projektov gospodarski subjekti, ki prevzamejo določena tveganja, vloga države pa je, da zapolni finančno vrzel teh projektov. MzI inovacije lahko podpre z ustrezno zakonodajo in predpisi. Podjetniška iniciativa je tista, ki mora v določenem produktu prepoznati nek dobiček. Država mora torej narediti nek okvir, ki se bo zapolnil s konkretnimi projekti Sogovornika sta se strinjala, da bo zaradi vsega tega že tako dobro sodelovanje med ministrstvoma v prihodnje še tesnejše.
Za ustrezne rešitve bo potrebnega veliko novega znanja
V nadaljevanju srečanja je o izzivih in priložnostih na preseku mobilnosti in energetike spregovoril prof. dr. Tomažin Katrašnik z ljubljanske fakultete za strojništvo. Opozoril je na klimatske ambicije, ki so zelo ambiciozne in močno vplivajo na promet ter izpostavil kompleksnost reševanja tega izziva v Sloveniji glede na to, da se je treba držati določenih pravil. Največji problem so emisije oziroma toksična onesnaževala. Ključno bo hitro polnjenje vozil, zato omrežja čaka kar nekaj izzivov v razvoju, za katere bo potrebnega ogromno znanja in kar najnižji stroški. V srednjeročnem obdobju tako ne bo samo ene rešitve, saj bomo iskali takšne, ki bodo za določeno lokalno območje najboljše. Najti moramo poti, kako naj se v Sloveniji s svojim znanjem in proizvodi vključimo v tranzicijo, zato pa je potreben sistemski pristop za optimiranje transporta. Ključna je zato povezava sektorjev, proces proizvodnje in proces razgradnje vozil.
Dr. Robert Dominko iz Kemijskega inštituta je spregovoril o degradaciji Li-ionskih akumulatorjev in njihovi življenjski dobi. Predstavil je zgodovino razvoja Li-ionskih baterij in poudaril, da so baterije, ki jih uporabljamo danes, večinoma tiste, ki so narejene še za mobilne telefone. Zato je potreben ključen premik k uporabi drugačnih materialov, kar nas bo popeljalo v popolnoma drugo smer. Pri tem pa so ključne raziskave, ki bodo na koncu pripeljale do razvoja in novih rešitev.
Christophe Dudzeret in Skupine Renault je predstavil njihove shranjevalnike električne energije in podaljševanju njihove življenjske dobre. Gre za globalni trend, ki mu sledijo tudi oni in ob tem peljejo razvoj lastnih produktov še dlje. Da so pri tem uspešni, se kaže tudi v prodaji njihovih električnih vozil, ki so pri kupcih vedno bolj popularna in zaželena.
Vrsta odprtih vprašanj glede polnilnic za večstanovanjske stavbe
Na omizju e-mobilnost doma je tekla razprava o električnih polnilnicah v večstanovanjskih stavbah, kjer je rezultate delovanja v občini predstavil Marko Hočevar. Kot je povedal, želijo vzpostaviti javno infrastrukturo, ki bo namenjena občanom in jo nameravajo tudi nadgrajevati. Projekt so zastavili zato, ker želijo nekaj narediti za okolje in postopoma zamenjati vozni park. Zagotovili bodo polnjenje čez dan in ponoči, pa tudi hitro polnjenje. Da bi bil projekt čim bolj uspešen, bodo med prebivalci opravili anketo, saj jih zanima, koliko jih namerava v prihodnje kupiti električni avto. Kot predvidevajo, jih večina naredi 30 do 40 km na dan, kar pomeni, da bi avto polnili le parkrat na teden. Kot problem vidijo nizke oziroma premalo ustrezne priključne moči, kar pomeni, da bo potrebno nadgraditi omrežje.
V Elesu si želijo najti pot do uporabnika, saj ti podporo pričakujejo, je povedal mag. Uroš Salobir. Ključne so polnilne postaje, največji izziv pa večstanovanjske stavbe, kjer živi več kot 30 % prebivalcev Slovenije. Državi je že uspelo pridobiti na svojo stran entuzuiaste, zdaj pa so na vrsti »navadni« uporabniki. Ti so glavni izziv, kako prepričati ostale da zamenjajo avtomobile. Mag. Salobir pri tem pričakuje tudi podporo države, predvsem na strani davčnih olajšav. V Sloveniji je cela vrsta problemov, ki jih druge države nimajo, na primer, kdo je lastnik parkirišč pred bloki – tega problema v tujini nimajo. Kot je povedal Salobir, ne pozna niti enega projekta s tega področja v zadnjih desetih letih, ki bi bil uspešen, zato je predlagal ustanovitev hekatona, posebno delovno skupino, ki bi bila pripravljena iskati primerne rešitve.
Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko je izpostavil vse višje cilje, ki jih postavlja Evropska komisija, saj je letos predložila podnebni načrt za leto 2030, s katerim nameravajo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 dvigniti s 40 na vsaj 55 odstotkov. To pomeni, da bo potrebno v Sloveniji zastavljeni cilj 200.000 električnih vozil do leta 2030 dvigniti. Danes smo še daleč od tega. Je pa Trajanov poudaril, da problem ni le slovenski, saj v Evropi ni na voljo dovolj električnih vozil, niti ni potrebne izbire, da bi se kupci lahko odločili za nakup.
Omrežje, ki bi povezalo svet
Kakšna je vizija človeštva glede razogličenja, je v svojem predavanju razložil mag. Krešimir Bakič z Elesa. Svet se spreminja vse hitreje, saj je človek potreboval milijon let da je dosegel hitrost 150 km na uro, v naslednjih 50-ih letih je dosegel 1600 km/h, leta 1980 pa neverjetnih 27.000 km/h. Naš uspeh v delu in družbi je odvisen od naše asimilacije in uvajanja inovacij. V tem smislu je treba gledati tudi na elektroenergetski sistem danes in v prihodnosti. Razumevanje vpliva hitrosti razvoja novih tehnologij in praks na vseh napetostnih nivojih je pomembno za prenovo obstoječe infrastrukture kakor tudi za inovacije na področju varnosti IT, obvladovanje kriznih situacij, ozdravljenja sistema, shranjevanja energije in trga prenosnih storitev. Potrebujemo pa strateške izzive, na primer pametno upravljanje s prehodom na razogličenje. Mag. Bakič pravi, da ni dileme ali potrebujemo mikro ali makro omrežja, saj potrebujem vse. Naravne danosti zemlje lahko izkoriščamo s povezovanjem električnih omrežij v smeri vzhod-zahod, s čimer bi zmanjšali potrebe po hranilnikih, zmanjšali e-smeti, bolj povezali ljudi in vključili »zanemarjene« predele sveta. Kot je ugotovila raziskovalna skupina, v kateri sodeluje tudi mag Bakič, bo leta 2050 svetovna poraba 40.000 TWh, pri čemer bo 50 % električne energije proizvajal JV Azije. Kitajci so že zgradili 1000 kilovoltno omrežje, kar pomeni strašansko povečanje prenosnih možnosti. Mag. Bakič je predstavil tudi evropsko vizijo, pri čemer bo sever bolj usmerjen v vetrno energijo, južni pa v sončno. Razogličenje po mnenju mag. Bakiča prinaša vrsto izzivov za inovatorje, pri čemer pa je tudi ovir cela vrsta, na primer: gostota OVE je zelo nizka; zrelost učinkovitih tehnologij je nizko; manjkajo ključne inovacije in znanje, pa nove metode načrtovanja; zastarela mentaliteta v študiju razvoja sistema; OVE so še vedno draga opcija, ki potrebuje obsežno novo omrežje. Morda bo opcija globalnega medcelinskega omrežja, ki ga je predstavil, pospešila razogličenje energetike na poti v trajnostni elektroenergetski sistem, je sklenil mag. Bakič (vh).