Na Brdu pri Kranju danes poteka že šesto strateško srečanje Inovacije energetike, s podnaslovom Prave izbire. Na srečanju več kot 25 govorcev predstavlja novosti v energetiki, udeležuje pa ga se več kot 40 ključnih in inovativnih energetskih podjetij in deležnikov iz drugih industrij ter predstavnikov države.
V energetski dejavnosti, za katero se včasih morda v javnosti zdi, da je lahko cokla razvoja trajnostne Slovenije, sodeč po slišanem ravno nasprotno delujejo tudi izjemno prodorni in inovativni. Kako uporabiti njihov izjemen potencial in slovenski energetski trajnostni razvoj naravnati v smeri čim večjih mikro in makroekonomskih učinkov, z zagotavljanjem novih delovnih mest velike dodane vrednosti? Kako energetskemu sistemu zagotoviti trajno učinkovitost in stabilnost v povezavi s sodobnimi okoljskimi in podnebnimi izzivi ter izzivi pri zagotavljanju energetske učinkovitosti? To so vprašanja, ki po besedah Mojce Černelč Koprivnikar, Prosperio kot organizatorja že vrsto let ženejo k pripravi tega dogodka, ki je tudi po besedah Danijela Levičarja iz Direktorata za energijo eno najpomembnejših stičišč za promocijo in spodbujanje inovacij v slovenski energetiki. Evropska komisija v okviru novega podnebno-energetskega paketa predlaga, da si EU za leto 2030 zastavi 30-odstotni cilj na področju večje energetske učinkovitosti. S tem predlaganim ciljem naj bi se evropske države dogovorile tudi o 40-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in 27-odstotni delež obnovljivih virov energije na evropski ravni. Po mnenju komisije, je v pozdravnem pismu konferenci zapisal Danijel Levičar, so predlagani cilji do leta 2030 upravičljivi ne samo v luči boja proti podnebnim spremembam, pač pa tudi glede na naraščajočo uvozno odvisnost EU na področju fosilnih goriv. Pri tem pa gre poudariti, da so taki ambiciozni cilji na področju energetske učinkovitosti dosegljivi samo z novimi tehnologijami inovacijami, ki danes mogoče sploh še niso razvite ali pa bodo na trgu dostopne šele v naslednjih letih. V tej luči postajajo tudi inovacije v energetiki, poudarja Danijel Levičar, pomemben element povečevanja konkurenčnosti naše države.
video
Predstavljene inovacije na področju poslovnih modelov, e-mobilnosti in učinkovite rabe energije
Razprava v dopoldanskem delu konference je znova pokazala, da imamo tudi v Sloveniji vrsto inovativnih rešitev na različnih področjih izrabe energije, ki se kažejo kot uspešne rešitve tudi v mednarodnem merilu. Tako je v uvodnem panelu bil predstavljen zanimiv poslovni model prodora družbe GEN-I na hrvaški trg, ki so ga, kot je dejal mag. Andrej Šajn, v družbi ljubkovalno poimenovali Misija Zagreb. Pod njegovim vodstvom je posebni, za namene omenjenega projekta sestavljeni ekipi strokovnjakov, v zelo kratkem času uspelo vzpostaviti polno delujočo organizacijsko enoto GEN-I, s približno 30 zaposlenimi v Zagrebu. Z blagovno znamko Jeftina struja so že na začetku delovanja prehiteli vso takratno konkurenco na Hrvaškem in si na sicer omejenem hrvaškem trgu, kjer je 98 odstotkov trga še vedno v rokah monopolista HEP, pridobili pomemben tržni delež, kar je še pomembneje,pa dosegli tudi prepoznavnost pri poslovnih uporabnikih. Na mesečni ravni še vedno zaznavajo od 500 do 1000 novih gospodinjskih odjemalcev, strmo pa narašča tudi količina prodane energije. Kot je še poudaril, tudi ta primer potrjuje, da je znanje, ki ga razvijemo sami in infrastruktura za določene poslovne modele ne glede na to, da se trgi liberalizirajo z različnimi hitrostmi, uporabna povsod v Evropi.
Učinkovitejše izvajanja GJS SODO - predlog, ki bo še dolgo dvigoval prah
Precej zanimanja in razprav je povzročila tudi pobuda o možnem dvigu učinkovitosti delovanja slovenskega elektrodistribucijskega sistema po zgledu evropskih praks, ki jo je na konferenci podal predstavnik GIZ Distribucije električne energije mag. Bojan Luskovec. Izzval je s tezo, da je sedanja ureditev izvajanja gospodarske javne službe SODO, vzpostavljena leta 2007, pri kateri elektrodistribucijska podjetja po pogodbi z družbo SODO, izvajajo večino dejavnosti GJS SODO, družba SODO pa kot distribucijski operater pri njih najema celotno elektrodistribucijsko infrastrukturo, ponesrečen odgovor na zahteve evropske zakonodaje glede deregulacije trga z električno energijo. Da se je »sedanja ureditev pokazala kot neučinkovita in v praksi povzroča veliko težav«, je pokazala tudi ekonomska analiza različnih možnosti izvajanja distribucije električne energije, ki so jo opravili profesorji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Aleš Ahčan, dr. Sašo Polanec in dr. Igor Masten.
Zaradi rešitve, ki je bila uvedena leta 2007 oziroma zaradi odprave omrežnine za priključno moč, celoten elektrodistribucijski sistem na leto izgubil desetino vseh investicijskih sredstev. Na drugi strani smo vsak dan soočeni s številnimi primeri, kjer so uporabniki zaradi te neučinkovite ureditve večkrat diskriminirani oziroma oškodovani. To potrjujejo tudi skrajni primeri, kot je zaračunavanje čezmerno prevzete jalove energije, kjer je Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence družbo SODO celo oglobila. Pred upravnim sodiščem pa je za ta primer sprožen tudi spor zoper državo Republiko Slovenijo. Ni mogoče tudi prezreti stališča pravne stroke, da trenutna ureditev in določbe novega energetskega zakona EZ-1 odpirajo vprašanje skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, saj je kontrahirna dolžnost sklenitve najemne pogodbe o oddaji distribucijskega sistema izbranemu koncesionarju močan poseg v lastninsko pravico lastnika distribucijskega sistema.
Za takšen poseg namreč ni javnega interesa, dokler so lastniki distribucijskega sistema pripravljeni sami opravljati dejavnost distribucijskega operaterja skladno s predpisi in okvirom, ki ga določa pravni red. Neučinkovitost ureditve GJS SODO je potrdila tudi revizija Računskega sodišča v letu 2009. Vlada Republike Slovenije je zato predvidela, da bi do konca leta 2020 združili EDP in družbo SODO, d. o. o., v enovito podjetje, ki bi bilo v stoodstotni državni lasti. Tovrstna reorganizacija, ki bi po določeni oceni zahtevala finančni vložek vsaj 200 milijonov evrov, je bila do danes izpeljana samo do polovice prvega koraka. Zato so po mnenju pobudnikov reševanja teh vprašanj potrebne nove, inovativnejše rešitve pri ureditvi GJS SODO.
Distribucija električne energije je po besedah mag. Bojana Luskovca, vsekakor lokalne narave in ustrezna organiziranost na lokalni ravni je še posebej pomembna pri morebitnih naravnih nesrečah, kakršna je bil letošnji februarski žled. Zato ne preseneča, da je ureditev GJS SODO v obliki velikega centralnega distribucijskega operaterja v Evropski uniji izvedena samo v štirih državah - Cipru, Malti, Irski in Grčiji. Glede na pravne in ekonomske analize je tako svojevrstna inovacija predlog, da distribucijska podjetja izločijo vse dejavnosti distribucijskega operaterja v hčerinska podjetja, tem podjetjem pa potem Vlada Republike Slovenije podeli koncesije GJS SODO. Taka ureditev bi po mnenju predstavnika GIZ Distribucije električne energije bila identična ureditvi GJS SODO v sosednji Avstriji in je nesporno uveljavljena v praksi. Pobudniki pravijo, da bi bila taka ureditev učinkovita tudi zato, ker bi bilo mogoče reorganizacijo izpeljati zelo hitro, v le dveh letih in brez dodatnih finančnih vložkov, ki bi obremenjevali državo in državljane.
Napovedana revolucija v izvajanju prometa
Današnja konferenca je sicer minila predvsem v luči razprav o prihajajoči e-mobilnosti in industriji, ki bi se lahko navezala nanjo. Kot je dejal mag. Andrej Šajn, se napoveduje revolucija v izvajanju prometa, saj električni avtomobili vse bolj vstopajo v naše življenja, pri čemer bo za večji prodor treba rešiti še nekaj izzivov povezanih s shranjevanjem energije. Sicer pa e-mobilnost prinaša tudi pomebne perspektive razvoja tudi na strani dobaviteljev električne energije, saj gre za nov način uporabe energije in tudi nov krog uporabnikov, na katere bo treba v prihodnje še bolj računati. V nadaljevanju je bil podrobneje predstavljen projekt povezan z nastajanjem slovenskega razvojnega jedra električne mobilnosti CONOT, ki združuje različne deležnike (CONOT, Kemijski inštitut, Etrel, Revoz) povezane z Renaultom, pri čemer naj bi bil končni cilj vstop Renaulta na slovenski trg tudi z električnimi vozili.
Kot je bilo slišati, električno mobilnost tudi država postavlja med prednostne naloge, v smernicah strateškega razvoja pa jo ima zapisano tudi večina energetskih podjetij. Vse vodilne avtomobilske znamke so ponudbo svojih vozil že dopolnile z vozili na električni pogon. Tudi slovenska avtomobilska industrija, na katero odpade približno sedem do deset odstotkov BDP, ponuja marsikaj prav na tem področju. In to v vlogi razvojnih dobaviteljev, od posameznih sestavnih delov, do večjih sklopov, kot je na primer pogonski motor za renault Twizy, ki ga razvijajo v Kemijskem inštitutu oziroma v omenjeni skupini. Slednji veliko upov polagajo v nov litij-žveplov motor, ki je sicer še v razvoju, a naj bi omogočal dosege do 500 kilometrov. Kot je bilo poudarjeno, je Slovenija glede na svojo velikost idealen poligon za vzpostavitev e-mobilnosti, ki prinaša številne multiplikativne učinke in številne poslovne priložnosti tako za slovensko industrijo kot elektrogospodarstvo.
V posebnem vozlišču o učinkoviti rabi energije in elektromobilnosti so bili predstavljeni zanimivi primeri uspešnih praks, in sicer na področju razvoja učinkovitih elektromotorjev, zložljivih električnih koles, postavitve mreže 26 hitrih polnilnic do leta 2015, pametnih polnilnih postaj, tehnologijah hranjenja energije, sodelovanja v evropskih projektih e-mobilnosti in glede povečanja učinkovitosti rabe energije s pomočjo aplikacije porabi manj.
V popoldanskem delu bo potekala še okrogla miza na temo prave izbire za trajnostno energetiko.
Brane Janjić