Klasične spretnosti ne zadostujejo več, potrebne so nove, inovativne rešitve.
11. vodilnega srečanja Inovacija energetike se je konec prejšnjega tedna na Brdu pri Kranju udeležilo okoli 170 vodilnih energetskih strokovnjakov, direktorjev inovacij, znanstvenikov in podjetnikov iz skoraj 70 različnih organizacij. Nastopilo je 36 govorcev, ki so prestavili novosti primerov digitalizacije in pametnih energetskih rešitev, samooskrbe, e-mobilnosti in naprednih rešitev. Vodilno srečanje s poudarkom na tehnoloških inovacijah, ki so nas pripeljale v obdobje digitalizacije, je tudi tokrat moderirala direktorica družbe Prosperia, Mojca Černelč Koprivnikar. Udeleženci so na treh vozliščih prisluhnili 16 izbranim primerom invencij in inovacij, ter se udeležili interaktivne razprave dveh premikalnih omizij vodilnih odločevalcev in strokovnjakov.
Na prvem omizju so sodelovali dr. Robert Golob, GEN-I, dr. Ivan Šmon, Elektro Gorenjska in WEC, Nicholas Schottey iz Renaulta ter Jožek Gruškovnjak in Claire Bosq-Scott, ugledna mednarodna strokovnjaka za inovacije in druga sorodna področja. Kot je med drugim dejal Jožek Gruškovnjak iz družbe Inlumino Consulting, je inovativnost proces, ki je dobro definiran, z jasnimi koraki in selektivnimi filtri, ki jih mora ideja uspešno premagati. Ključen je organiziran in transparenten proces inoviranja, uspešna izvedba idej, pomembno vlogo pa igra tudi poslovna kultura inoviranja ter miselna naravnanost. V razpravi pa so izpostavili tudi eno ključnih misli, po kateri so inovatorji in zaposleni kapital, s katerimi je treba ravnati skrbno, spoštljivo in prijazno, saj so oni naši prvi uporabniki in prav njihove dobre uporabniške izkušnje vodijo do lojalnosti, zagnanosti ter posledično vrhunskih rezultatov, tudi pri inoviranju.
Konzorciju so se pridružili trije novi člani
V okviru 11. vodilnega srečanja Inovacija energetike, poimenovanega tudi kot »think tank«, so distribucijska podjetja Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana s podpisom pristopne izjave postala pridruženi partnerji konzorcija. Podjetja, ki so prepoznala pomen povezovanja za uspešno zeleno preobrazbo, so s pridružitvijo pridobila pravice in se zavezala k spoštovanju obveznosti, ki jih določa pogodba. Partnerji bodo z izvajanjem raziskovalnih in razvojnih projektov, s pripravo študij in izračunov za potrebe izvedbe skupnih projektov ter z izvajanjem skupnih promocijskih aktivnosti, lažje dosegali cilje in bodočim generacijam zagotovili kvalitetnejše pogoje bivanja.
Po besedah Matejke Ambrož iz podjetja GEN-I je bila identifikacija nujnosti povezovanja za uspešno integracijo zelenih in pametnih tehnologij vzvod za vzpostavitev konzorcija usmerjenega v razogljičenje slovenske energetike do leta 2050. Družbi ELES in GEN-I sta 16. septembra 2019 podpisali Konzorcijsko pogodbo za pospešitev zelene transformacije slovenske energetike s pomočjo pametnih omrežij. Namen obeh ustanoviteljev je bil spodbuditi sodelovanje na razvojnih projektih in privabiti več deležnikov slovenske energetike, ki lahko prispevajo manjkajoče znanje in ideje za uresničevanje skupnega cilja - zelene preobrazbe in prehoda v brezogljično družbo.
Kot je poudaril direktor GEN-I dr. Robert Golob, je eden ključnih namenov tega konzorcija, da postavi temelje za bodoči trg prožnosti. »Zelena preobrazba, ki čaka slovensko energetiko, bo tako obsežna, da se je nihče od sedanjih akterjev ne more lotiti sam. Če hočemo biti uspešni, se moramo povezati. Seveda pa se v tem okviru moramo povezati ljudje, ki verjamemo v iste cilje. Tako smo danes z velikim zadovoljstvom sprejeli v konzorcij še tri elektrodistribucijska podjetja, ki so se s tem zavezale, da bodo pomagale k čim hitrejši preobrazbi sistema v brezogljično energetiko,« je dejal dr. Golob.
Jožek Gruškovnjak je predstavil nekatere pomembnejše vidike digitalizacije in inovativnosti. Kot je poudaril, so nas tehnološke inovacije, še posebej inovacije na področju informacijskih tehnologij, pripeljale v obdobje digitalizacije. Inovacija - inovirati in uporabljati nove stvari - je ena ključnih pospeševalnih sil človeškega razvoja. Hitrost tehnološkega inoviranja se v zadnjih letih pospešuje. Energetski sektor pri tem ni izvzet. Četudi morda hitrost inoviranja v tej panogi ni tako agresivna kot v nekaterih drugih industrijah, imajo inovacije v energetiki praviloma velik ekonomski in socialni vpliv. Globalno gospodarstvo in družba sta odvisni od zanesljive energetske oskrbe in tudi energetika igra pomembno vlogo pri obravnavanju izzivov podnebnih sprememb.
Po besedah Gruškovnjaka digitalizacija na inovacije pomembno vpliva na dva načina. Bistveno povečuje priložnosti za inoviranje in jih širi izven okvirja proizvodov in inoviranja temeljnih procesov vse do uporabniške izkušnje, upravljanja oskrbovalne verige, servisiranja, vzdrževanja, itd. Poleg tega digitalizacija razširja polje potencialnih virov idej in pomaga, da se prav vsi vključeni deležniki mnogo bolj približajo procesu inoviranja, ki je zaradi digitalizacije veliko učinkovitejši in hitrejši.
Ob tem ostaja dejstvo, da inovacija ni dogodek, ampak je proces. In ob dobro definiranem in izvedenem procesu inoviranja morajo organizacije ustvariti kulturo in okolje, ki je spodbudno za inovacije. Od učenja zaposlenih, da razmišljajo kot inovatorji, in vpeljave motivacijskih ter nagrajevalnih mehanizmov, ki stimulirajo inovacije, do vzpostavljanja inovacijam prijaznih procesov vodenja, tolerance do neuspeha, itd.
Večina organizacij še ni tam. Da bi dosegla želeno »stanje inovacij«, morajo vodstva razviti in vpeljati dobro strukturiran načrt vodenja sprememb, ki zagotavlja, da se bodo v inoviranje vključili vsi bistveni deležniki. Ne nazadnje pa, medtem ko organizacije peljejo lastne procese inoviranja in iščejo izvirne zamisli, bi morale enako skrbno ravnati tudi glede podobnih procesov za pregledovanje, ocenjevanje, izbor in prevzemanje inovacij drugih. Medtem ko je čudovito biti prvi, ni nič narobe s tem, da si tudi uspešen sledilec, je prepričan Gruškovnjak.
Nicolas Schottey iz Renaulta je v predavanju izpostavil, da so električni avtomobili del rešitve in ne del problema, kar je ponazoril s primerom Porto Santo, prvim samooskrbnim otokom na svetu. Ta ekosistem je del inovativnega programa trajnostnega otoka »Smart Fossil Free Island«, ki ga na otoku Porto Santo uvaja vlada avtonomne pokrajine Madeira. Cilj programa je spodbujanje energijskega prehoda na otoku. Podjetje EEM, ki je pri tem zadolženo za energijske projekte in električno mobilnost, je kot partnerja v programu trajnostnega otoka za rešitve električne mobilnosti izbralo Skupino Renault.
Na tem prvem »pametnem« otoku na svetu za povečanje energijske neodvisnosti in spodbujanje proizvodnje čiste energije uporabljajo električna vozila, akumulatorje v drugem življenjskem obdobju, pametno polnjenje in soudeležbo akumulatorjev v vozilih pri oskrbi omrežja (V2G). Skupina Renault, EEM in njuni partnerji na izvedbi tega projekta, ki naj bi trajal 18 mesecev, delajo od začetka leta. Pri snovanju tega ekosistema bo Skupina Renault prispevala svoja električna vozila, ki so referenčna na evropskem trgu, in že preverjene tehnološke rešitve.
Zmagovite inovativne energetske rešitve
Na vodilnem srečanju so ob tej priložnosti predstavili enajst finalistov s primeri inovativnih energetskih rešitev na temo »Smart« in »Digitalno«. Po glasovanju udeležencev je prvo mesto zasedel Uroš Bajec iz podjetja Comtrade za inovacijo Umetna inteligenca za hrambo energije, drugo mesto Tadej Šinkovec iz Elektro Ljubljane in GIZ DEE za inovacijo Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov - korist za vse uporabnike, in tretje mesto Uroš Jerman iz Instrumentation technologies za inovacijo Inovativen pristop k zagotavljanju varnosti na reki Temzi.
Uroš Bajec (Comtrade) je v predstavitvi umetne inteligence za hrambo energije pojasnil, da je treba elektriko porabiti v trenutku, ko jo proizvedemo, zato je električna energija kot proizvod v tem pogledu edinstvena, zagotavljati njeno neprekinjeno dobavo pa velik izziv.
Poraba električne energije mora biti popolnoma usklajena z njeno proizvodnjo, ker le tako lahko zagotovimo stabilno in varno dobavo elektrike odjemalcem. V praksi seveda poraba elektrike ni enakomerna, ampak čez dan krepko niha, velik delež odgovornosti za to pa nosijo veliki industrijski odjemalci, ki pogosto potrebujejo velik odjem elektrike v kratkih intervalih. To povzroča visoko variabilnost in negotovost na področju odjema električne energije, posledično pa distributerji elektrike takim strankam zaračunavajo pribitek za velik odjem v intervalih, ko je poraba elektrike zelo velika. Distributerji morajo za te intervale kupovati elektriko na drugih trgih, kar njeno dobavo precej podraži.
Kot je nadalje pojasnil Bajec, hramba elektrike (npr. v baterijah) lahko stabilizira fluktuacije v porabi električne energije, tako da jo shrani, ko je sorazmerno poceni, in sprosti, ko je dražja. Da pa bi bil ta sistem nadvse učinkovit, je potrebno vedeti, kako se bo cena elektrike gibala čez dan in kdaj bodo konice v njeni porabi. Njihova stranka Stem je največji operater baterij za omrežno skladiščenje energije; po celem svetu upravljajo z več kot 900 sistemi s skupno zmogljivostjo več kot 250 MWh za več kot 280 organizacij.
Stem je potreboval strateškega inovativnega partnerja, ki bi jim pomagal rešiti problem napovedovanja konic v odjemu električne energije za področje Ontaria v Kanadi. Rešitev za napovedovanje teh konic je razvil Comtrade Digital Services skupaj s partnerji. Rešitev temelji na strojnem učenju in umetni inteligenci. Najprej so morali opraviti podrobno analizo obstoječega stanja in podatkovnih virov, ki so na voljo. Zatem so zajeli podatke o historičnem vremenu in vremenskih napovedih, podatke o historični porabi elektrike ter druge sociološke podatke. Analiza rezultatov je pokazala, da so že v fazi razvoja koncepta pravilno napovedali štiri od petih enournih konic v obdobju enega leta, kar je izjemen uspeh.
Poleg tega je Bajec še povedal, da bodo njihov napovedni model stalno dopolnjevali in optimizirali ter poskusili svoj rezultat še izboljšati, še zlasti ker bo v prihodnje potrebno računati tudi na to, da bodo vsi veliki potrošniki poskušali zmanjšati svojo porabo v času napovedanih konic, s tem pa se bo vnesel še en dejavnik negotovosti v napoved in bo potrebno poleg vseh spremenljivk upoštevati še teorijo iger.
Tadej Šinkovec (MBA, GIZ DEE) je predstavil sistem za enoten dostop do merilnih podatkov, ki je koristen za vse uporabnike EES. Elektrodistribucijska podjetja, združena v Gospodarsko interesno združenje, ugotavljajo, da obstoječe informacijsko stanje glede izmenjave podatkov na portalu Perun (v okviru enotne vstopne točke) ni zadostovalo potrebam in zahtevam odjemalcev, aktivnih uporabnikov omrežja, prihajajočih uredb in direktiv ter zahtev noveliranega energetskega zakona.
Portal Perun, ki je bil prvotno razvit zaradi potreb po avtomatski izmenjavi podatkov med deležniki in elektronsko oddajo različnih zahtevkov, namenjenih upravljavcem omrežja, je svojo vlogo v preteklosti odlično opravljal, vendar je njegova funkcionalnost prerasla v t. i. enotno vstopno točko (EVT). Z izvedbo projekta Sistem za enoten dostop do merilnih podatkov (SEDMp) - nadgradnja EVT - se je zagotovil dostop in izmenjava merilnih podatkov ne glede na oskrbovalno elektrodistribucijsko področje, dostop končnih uporabnikov omrežja do podatkov o kakovosti oskrbe na MM in obračunskih podatkov električne energije.
Nadaljevanje projekta bo po besedah Šinkovca obsegalo še agregacijo merilnih podatkov glede na pripadnost bilančne skupine, informacije končnim uporabnikom o informativnem obračunu glede na preteklo porabo, informacije o prehodu na večtarifni obračun ter različno izmenjavo merilnih podatkov z upravičenci, in sicer uporabniki omrežja oziroma njihovimi pooblaščenci, dobavitelji, distribucijskim operaterjem, regulatorjem trga ter vsemi drugimi upravičenimi akterji na energetskem trgu.
Izvedba portala SEDMp je razdeljena v tri poglavitne faze, in sicer portal za končne uporabnike, portal za upravičence do podatkov z elektronsko izmenjavo množičnih podatkov ter storitveni portal. S tem se dodatno informira končnega uporabnika, ki bo tako lahko spoznal svoje navade in pripomogel k doseganju nacionalnih ciljev učinkovitosti deleža OVE, je še pojasnil Šinkovec.
Mag. Uroš Jerman je predstavil inovativen pristop k zagotavljanju varnosti na reki Temzi. V Londonu namreč vsako leto zaradi padca v vodo umre več kot 20 oseb. Mestne oblasti so z namenom izboljšanja kakovosti življenja občanov ter skrajšanja odzivnega časa pristojnih služb iskale rešitve za nadzor nad padci v reko ter za ugotavljanje razpoložljivosti reševalne opreme.
V I-Techu so v ta namen razvili dve energijsko učinkoviti napravi. Prva je majhna, baterijsko napajana naprava, ki nadzira rešilne obroče ob reki. Sistem zazna, kdaj je obroč vzet iz ohišja, in ob tem sproži alarm. Če je ohišje prazno več kot osem sekund, so o tem po omrežju IoT obveščeni pristojni organi. Za avtonomnost naprave skrbi baterija, ki zagotavlja večdesetletno delovanje. Poleg tega so razvili tudi optični sistem, ki zazna padec v reko ter z napredno obdelavo podatkov omogoča razlikovanje med osebami in drugimi predmeti. Moč laserjev se prilagaja vremenskim razmeram, podatki pa se posredujejo samo v primeru padca. Elementi optičnega sistema izkoriščajo obstoječo električno napeljavo na bregovih rek, delujejo pa tudi v primeru izpada električne energije zaradi vgrajenega zasilnega napajanja.
Kot je med drugim še pojasnil mag. Jerman, pri implementaciji rešitve I-Tech sodeluje z vodilnim svetovnim podjetjem na področju tehnologij IoT za preskrbo in pametna mesta, ki je prisotno v več kot 100 državah sveta. ITechov ključni partner je Itronov oddelek za pametna mesta, ki je doslej izvedel že več »pametnih« projektov in je v tesnih stikih z oblastmi svetovnih metropol, pri iskanju novih rešitev. I-Techova rešitev za London je vzbudila veliko zanimanje tudi v drugih prestolnicah, ki so opremljene z Itronovim omrežjem IoT in samo vprašanje časa je, kdaj bo implementirana tudi drugod po svetu.
Storitev E-mobilnost prijazna do uporabnikov
V nadaljevanju je bilo na vodilnem srečanju veliko govora tudi o električni mobilnosti. Kot je dejala Maša Švab iz GEN-I, njihova družba vidi svoje poslanstvo v uresničevanju zelenih rešitev in posledično vplivanju na zniževanje ogljičnega odtisa. Eden pomembnejših korakov pri tem je elektrifikacija prometa. Če želimo prehod od vozil z motorjem na notranje izgorevanje k električnemu pogonu opraviti uspešno, hitro in učinkovito ter s tem omogočiti množično uvajanje električnih vozil, mora biti to storjeno na uporabniku prijazen in predvsem enostaven način. Uporabniška izkušnja polnjenja pa je v resničnosti zelo zapletena, saj vključuje veliko število identifikacijskih kartic, pogosto dolgotrajne postopke registracije, vrsto različnih načinov plačila itn., kar povprečnega uporabnika nemalokrat zmede in celo odvrne od uporabe električnega vozila. GEN-I s svojo storitvijo E-mobilnost te izzive obravnava in tudi rešuje. Tako ta družba s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami delovanja v zahtevnih tržnih okoljih, okrepljeno multidisciplinarno ekipo ter z razumevanjem potreb na trgih in izkušnjami na inovativen način umešča storitev polnjenja E-mobilnost v ekosistem električne mobilnosti ter s tem na trg.
Storitev se po besedah Švabove obračuna na mesečnem računu za elektriko, s tem pa zadovoljujejo vse potrebe običajnega uporabnika električnega vozila, mu zagotavljajo brezskrbnost ter enostavno uporabo in preglednost. Napredna infrastruktura GEN-I omogoča storitev polnjenja na katerem koli trgu in ob kateri koli tehnologiji ter predvsem na način odprtega sodelovanja z vsemi upravljavci polnilnih mest. Z inovativnim pristopom tako ne omogočajo samo širitve temveč tudi pospeševanje e-mobilnosti ter posledično razogljičenje družbe.
Koristi projekta NEDO v uporabi naprednih rešitev
Udeležence vodilnega srečanja je nagovoril tudi Masahara Yoshida, veleposlanik Japonske v Sloveniji, ki je izpostavil pomen projekta NEDO. Gre za triletni projekt pametnih omrežij, v katerem so osnovni partnerji NEDO in njegov pooblaščeni izvajalec Hitachi ter družba ELES.
Poleg družbe ELES je na slovenski strani v projekt NEDO vključenih veliko število deležnikov, zato se upravičeno imenuje nacionalni projekt in je tudi edinstven tovrsten projekt v Evropi. Poglavitne koristi projekta NEDO z vidika elektroenergetskega sistema so v uporabi naprednih rešitev, ki izzive sodobnega EES v luči trajnostnega razvoja rešujejo z okolju prijaznimi rešitvami. Rezultate prve faze tega projekta, ki se je v rokih končala v letošnjem letu, so na vodilnem srečanju predstavili Kazuo Yokota (NEDO), Akito Fukasawa (Hitachi) in mag. Gregor Omahen (Eles). Kot je med drugim poudaril mag. Gregor Omahen, so prednosti predvsem v funkcionalnosti, učinkovitosti in nižjih stroških. Pri tem je še zlasti pomembno, da enako kakovost delovanja v omrežju dosežemo z nižjimi stroški. Poleg tega je omenil tudi drugo fazo projekta NEDO (začela se je že lani), v kateri se osredotočajo na pametne skupnosti. Vključitev aktivnih in osveščenih skupnosti skupaj s sodobnimi tehnologijami, kot so baterijski hranilniki električne energije in področni sistemi upravljanja z energijo, bo prinesla še dodatne koristi odjemalcem, skupnostim in operaterjem omrežja.
Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar je na vodilnem srečanju med drugim povedal, da so procesi inoviranja v Elesu sistematizirani od leta 2016, in sicer z ustanovitvijo Področja za strateške inovacije. V Elesu razvijajo inovativno kulturo in so tudi po inovativnosti v vrhu s sistemskimi operaterji v Evropi. O tem prepričljivo govori prav priznanje mag. Urošu Salobirju, direktorju Področja za strateške inovacije, ki je bil konec septembra 2019 izvoljen za podpredsednika Odbora za raziskave, razvoj in inovacije (RDIC) ENTSO-E. Ta izvolitev po besedah mag. Mervarja pomeni pomembno mednarodno priznanje za Elesove razvojne dosežke. Poleg tega je še poudaril, da je v Elesove inovativne projekte vključenih čedalje več njihovih zaposlenih, ki svojo kreativnost uporabljajo za oblikovanje novih rešitev.
S skupnimi močmi v zeleno energetsko preobrazbo!
Na zaključnem omizju letošnjega vodilnega srečanja Inovacija energetike so sodelovali mag. Aleksander Mervar (Eles), mag. Andrej Ribič (Elektro Ljubljana), Martin Novšak (Gen energija) in Jožek Gruškovnjak (Inlumino Consulting). Udeleženci so razpravljali o inovacijah, izzivih digitalizacije in viziji za prihodnosti. Jožek Gruškovnjak je izrazil naslednje pomembnejše poudarke: področje inovativnosti je povezano z digitalno transformacijo; klasične spretnosti iz minulih obdobij ne zadostujejo, čas zahteva nove, inovativne rešitve; spremembe so in bodo, spremembe so edina konstanta; v procesu inoviranja je potrebno povezati vse deležnike.
V inovacijskem procesu so napake vedno dovoljene, ker se eksperimentira, pomembno pa je, da se čim prej odkrijejo. Eden največjih problemov inoviranja je v tem, da se nismo pripravljeni učiti na napakah oziroma se ob njih nič ne naučimo in jih ponavljamo, zato ni napredka. Ogromno organizacij se boji sprememb, niso pripravljene na strokovni dialog, nemajhne težave so tudi s procesom, platformo, organizacijsko kulturo, z vztrajanjem pri tradiciji in podobno.
Eno od vprašanj moderatorke omizja Mojce Černelč Koprivnikar se je glasilo, kaj bi se moralo zgoditi v enem ali dveh letih, da bi bi bilo sodelovanje v okviru konzorcija uspešno. Pri tem so udeleženci izpostavili predvsem potrebo po zaupanju, medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. Kot je poudaril Gruškovnjak, je v tako majhni skupnosti kot je Slovenija zelo nespametno drobiti sile zato, da bi vsak dosegel svoj parcialni interes. Za uspešnost tega sodelovanja je potrebna še zlasti transparentnost korakov v celotnem procesu inovativnosti, da zaposleni vedo, zakaj smo neke ideje in projekte zbrali, druge pa ne. Le na transparentnosti lahko gradimo zaupanje, na tem pa tudi spoštovanje in partnersko sodelovanje. Ni druge poti, če hočemo, da bomo s skupnimi močmi uspešno izpeljali zeleno energetsko preobrazbo.