Ambiciozni cilji EU za prehod na podnebno nevtralen evropski elektroenergetski sistem do leta 2050 bodo spodbudili veliko povečanje OVE v elektroenergetskem sistemu. Uporaba OVE, ki so po naravi zelo spremenljivi, bo v kombinaciji z omejenimi zmogljivostmi shranjevanja in spremenljivim povpraševanjem potrošnikov po energiji, povzročila močan pritisk na delovanje elektroenergetskega sistema in s tem lahko povzročila močno nihanje cen.
Modeliranje, ki so ga izvedli znanstveniki raziskovalnega centra, ocenjuje zahteve glede fleksibilnosti in rešitve v elektroenergetskem sistemu EU v letih 2030 in 2050 ter analizira tehnologije, ki prispevajo k izpolnjevanju potreb po fleksibilnosti. Zahteve po fleksibilnosti se izračunajo za tri različne časovne okvire: dnevno, tedensko in mesečno.
Analiza preučuje tudi potencialno vlogo tehnologij za shranjevanje energije, ki prispevajo k potrebam po fleksibilnosti, z analizo optimalnega deleža rešitev za shranjevanje v smislu investicijskih in stroškovnih parametrov sistema.
Glede na analizo bodo današnje zahteve glede fleksibilnosti, ki so leta 2021 znašale enajst odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji v EU, leta 2030 narasle na 24 odstotkov in leta 2050 na 30 odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji v EU.
Zahteve glede fleksibilnosti se bodo znatno povečale v vseh državah EU. V primerjavi z današnjimi številkami se bodo do leta 2030 več kot podvojile in do leta 2050 povečale za sedemkrat. To pomeni, da bodo zahteve po fleksibilnosti leta 2030 dosegle 25 odstotkov trenutnega skupnega povpraševanja po električni energiji in leta 2050 neverjetnih 80 odstotkov trenutnega povpraševanja po električni energiji.
Analiza kaže, da bo obstajala precej močna povezava med dnevnimi zahtevami glede fleksibilnosti in deležem proizvedene energije iz sončnih elektrarn, tedenske in mesečne zahteve glede fleksibilnosti pa bodo povezane z deležem proizvedene električne energije iz vetrnih elektrarn.
Medtem, ko električna energija, proizvedena iz sončnih elektrarn običajno sledi specifičnemu dnevnemu proizvodnemu profilu, proizvodnja vetra bolj sledi sezoni. Učinkovito vključevanje obeh virov v elektroenergetski sistem tako zahteva ustrezno ovrednotenje potrebnih kratkoročnih ali dolgoročnih rešitev fleksibilnosti.
Kar zadeva tehnologije, ki ponujajo rešitve glede fleksibilnosti, analiza ugotavlja, da imajo medsebojne povezave prevladujočo vlogo pri obravnavanju potreb po fleksibilnosti leta 2030 v vseh časovnih okvirih, zlasti pa v dolgoročnejših časovnih okvirih. Nove rešitve fleksibilnosti, kot so hranilniki, elektrolizerji in črpane hidroelektrarne, prav tako igrajo pomembno vlogo, pri čemer prve skoraj izključno ciljajo na dnevne potrebe po fleksibilnosti, druge pa tudi na dolgoročne potrebe po fleksibilnosti.
Poleg tega bo pomembno vlogo pri izpolnjevanju potreb po fleksibilnosti igral tudi odziv na povpraševanje gospodinjstev, agregatorjev ali industrije po električni energiji. Kljub temu bodo konvencionalne termoelektrarne še naprej imele pomembno vlogo v mešanici fleksibilnosti. To kaže, da bo za obravnavo ugotovljenih potreb po fleksibilnosti v prihodnosti kombinacija tehnologij in rešitev za shranjevanje ponudila potrebno fleksibilnost za obvladovanje variabilnosti v elektroenergetskih sistemih EU.