Nedokončana veriga je kot hiša brez strehe, pravijo v družbi HESS, zato vsa prizadevanja namenjajo čimprejšnjemu začetku gradnje HE Mokrice. Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku je popolna, kar pomeni, da je gradbeno dovoljenje skorajda na dosegu roke.
»Letošnja hidrologija, ki jo lahko izkoristimo, je nekoliko pod planirano, čeprav je bilo v drugi polovici leta kar nekaj padavin, vendar pa previsokih voda ne moremo v celoti izkoristiti za proizvodnjo električne energije, saj morajo viški vode teči mimo turbin,« je povedal direktor družbe Bogdan Barbič. Trenutno je v HESS 47 zaposlenih v matični družbi, štirje pa še v hčerinski družbi Partner, ki je čedalje bolj tržno usmerjena.
Kakšno je bilo leto 2020 za družbo HESS? Kakšni so poslovni rezultati?
Za urejeno družbo z ambicijami po rasti in nenehnimi izboljšavami na vseh področjih delovanja je vsako leto dobro leto. Seveda si vsi želimo ugodne hidrologije in posledično tudi proizvodnje, se pa zavedamo, da ima vreme svoje zakonitosti, na katere se ne da vplivati, pač pa se jim je treba prilagoditi s svojimi ukrepi. In mi to tudi počnemo.
Naši poslovni rezultati se že nekaj let gibljejo med 2 in 3 milijoni evrov in tudi letošnji bodo v teh okvirih. To je nekoliko bolje od predvidenih po poslovnem načrtu, vendar deloma tudi zato, ker so se zaradi epidemiološke situacije dobave materialov in opreme krepko podaljšale, s tem pa tudi roki izvedbe planiranih vzdrževalnih aktivnosti, ki so se zamaknili krepko v jesen in deloma tudi v naslednje leto. Kljub temu smo zadovoljni, saj so bili delovni pogoji letos drugačni in težji kot utečeni sistem, ki smo ga poznali do zdaj. Ključno je bilo ohraniti polno proizvodnjo, kar nam je kljub manjšim okužbam osebja tudi uspevalo.
Kaj prinaša dokončanje verige HE na spodnji Savi za energetiko in Slovenijo?
Nedokončana veriga je kot hiša brez strehe, še toliko bolj, ker gre za večnamenski projekt, ki uresničuje štiri ključne cilje, in sicer proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, protipoplavno zaščito, sanacijo in uravnavanje podtalnice ter plovnost. Gre torej za širši vidik kot samo za energetiko. Morda smo v preteklosti predstavljali projekt dokaj ozko in predvsem izpostavljali prispevek zaključene verige in posameznih HE v odstotkih proizvodnje, kar javnosti ne pove veliko. Treba je poudariti, da izgradnja HE Mokrice glede na celotno verigo ne pomeni samo dodatnih 19 odstotkov električne energije te verige, ampak bo omenjena elektrarna zagotavljala oskrbo z električno energijo več kot 32.000 gospodinjstvom v Sloveniji. In to v celoti iz obnovljivega vira energije. Poleg tega se z izgradnjo HE Mokrice veriga zaključi, to pa pomeni, da se že do zdaj zgrajene elektrarne na Savi lahko uporabijo s tako fleksibilnostjo, kot so bile sprojektirane, torej da sodelujejo v primarni, sekundarni in terciarni regulaciji sistema s polno močjo. Veriga bo tako obratovala kot en velik zelo fleksibilen agregat.
V kakšnem stanju je situacija glede HE Mokrice? Kakšne aktivnosti ste povzeli v družbi?
Junija letos smo skupaj z MOP in Elesom dali vlogo za gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. Postopek je uradno stekel, del tega postopka je tudi prevlada javne koristi nad naravo. Po sprejetem Državnem prostorskem načrtu leta 2014 je Vlada RS ravno na območju HE Mokric razglasila Naturo 2000 in s tem povzročila obilo administrativnih težav. Čeprav so nam organi MOP takrat ustno zagotavljali, da to ne bo vplivalo na potek nadaljnje izgradnje, se je pokazalo, da ni tako. Administrativne težave so se podeseterile in povzročile tudi precej stroškov zaradi dodatne dokumentacije, ki jo je bilo treba pripraviti. Nekaj časa je trajalo, da je bilo vse to tudi ustrezno pripravljeno, vmes se je zamenjala gradbena in prostorska zakonodaja ter povzročila nove zaplete, je pa na koncu tudi omogočila, da smo lahko pripravili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku. Naša vloga je zdaj popolna, odkupljena so že skoraj vsa potrebna zemljišča za izgradnjo, tako da bo gradbeno dovoljenje mogoče izdati kmalu po izvedbi postopka prevlade javne koristi.
V kakšnem času pričakujete rešitev? Ali ima ARSO rok za odgovor? Kaj sledi po tem? Mora Upravno sodišče RS izdati nov sklep?
Integralni postopek, po katerem smo pripravili vlogo, vključuje izdajo okoljevarstvenega in tudi gradbenega dovoljenja. Seveda je zoper vsako odločitev, sprejeto v upravnem postopku, mogoče sprožiti upravni spor, vendar pa so bili ključni očitki NVO-jev v postopku, ki ga je vodil ARSO, prav v tem, da je treba izvesti prevlado javne koristi, če se želi graditi, in da brez tega prihaja do kršitev evropskih direktiv. V sedanjem postopku bodo pripombe upoštevane, izvedena bo prevlada, torej bodo vse njihove zahteve izpolnjene in skladne z direktivami EU. Vse nadaljnje aktivnosti, ki bi jih sprožila kakšna NVO, pa pomenijo, da sploh ne gre za skrb za naravo, temveč preprosto za sistematično oviranje izgradnje iz čiste zlobe, kar je zloraba privilegiranega statusa NVO. V takem primeru bomo seveda proučili možnosti odškodninske odgovornosti dotičnega NVO-ja in tudi odgovorne osebe.
Ali je finančna konstrukcija izgradnje HE Mokrice zaključena? Koliko bo stala gradnja energetskega dela, koliko infrastrukturnega in iz kakšnih virov bodo zagotovljena sredstva?
Finančna konstrukcija Mokric je bila predvidena v investicijskem programu že pred leti in se ni spremenila. Energetski del bo financiran deloma iz lastnih sredstev, deloma iz naknadnih vložkov družbenikov. Zaradi zamika izgradnje imamo na voljo celo več lastnih sredstev, saj smo del akumulacije in dobičke hranili za začetek investicije. Trenutna ocena energetskega dela je okoli 100 milijonov evrov z DDV, infrastrukturnega dela, ki ga financira MOP, pa okoli 70 milijonov.
Ali je po vašem mnenju kakšna možnost, da do gradnje HE Mokrice ne bi prišlo?
Imamo veljaven zakon, sprejet v parlamentu, ki nalaga izgradnjo Mokric tako MOP kot tudi družbi HESS, torej objekt moramo zgraditi. Odkupljena so tudi že vsa zemljišča, izdelana je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in z izvedbo prevlade javne koristi nad naravo bodo izpolnjeni vsi pogoji za začetek izgradnje v naslednjem letu. V Sloveniji imamo res težavo v tem, da, ko se nekaj dogovorimo in sprejmemo, bodisi neko strategijo ali zakon, se prej ali slej najde skupina ljudi, ki želi to podreti. Taki destruktivni poskusi ovirajo napredek družbe, saj se vsaka sprejeta strategija postavlja pod vprašaj. Ne moremo in ne smemo rušiti sprejetih zakonov in razvojnih strategij, saj je to enako, kot bi gradili večstanovanjsko hišo ter sproti spreminjali število nadstropij, obliko in notranjo razporeditev. Verjetno je vsakomur jasno, da bi tak način gradnje povzročil velike stroške, na koncu pa bi dobili zmazek. Vendar pa se vedno najde nekdo, ki počne ravno to. Le zakaj?
Kakšne so posledico za družbo in državo, ker gradnja HE Mokrice zamuja?
Posledice niso neposredne, vendar pa govorimo o milijonskih zneskih, ki jih izgubljamo Slovenija in vsi prebivalci Slovenije. Letno govorimo glede na tržne cene o skoraj 8 milijonih evrov izpada proizvodnje, ocene Umarja pa kažejo, da bi se BDP v času izgradnje lahko povečal za 0,3 odstotka vsako leto. Zlasti to se seveda lahko nadoknadi v naslednjih letih, ko steče izgradnja, izpada dosedanje proizvodnje pa se žal ne da nadoknaditi. Škoda za Slovenijo, do zdaj smo izgubili že 40 milijonov evrov.
Kaj vam pomeni podpora MOP in MzI v prizadevanjih po začetku gradnje HE Mokrice?
Na MZI so res vedno podpirali ta projekt, podpirajo ga tudi danes, saj se zavedajo pomena izgradnje obnovljivih virov. Na MOP so bili občasno nekoliko bolj sramežljivi, kar nam ni bilo jasno, saj gre za največji vodarski projekt v samostojni Sloveniji, ki je lahko njihov ponos. Uspešno izvesti protipoplavno zaščito in sanacijo podtalnice v celotni pokrajini je velik tehnični dosežek, na katerega bi bila marsikatera država zelo ponosna. Upamo, da se bodo tudi na MOP kdaj pohvalili z dosežki na področju urejanja voda, mi vsekakor cenimo njihovo tehnično znanje in uspešno vodenje projektov.
Zakaj je voda vse bolj strateško pomemben vir v Sloveniji?
Voda, hrana in energija so osnovne dobrine, ki jih poleg prostora potrebuje vsak narod, če želi preživeti in se razvijati. V zgodovini so zaradi pomanjkanja vode izumirali celi narodi ali pa so se bili prisiljeni umakniti na druga področja. Danes ni nič drugače, saj je dobršen del migracij, ki pritiskajo na Evropo, posledica podnebnih sprememb in pomanjkanja vode v podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu. V tem trenutku v Sloveniji prevladuje mnenje, da je padavin dovolj in vode ne bo zmanjkalo. Skrb se vendarle kaže v tem, da je pravica do pitne vode prišla v ustavo, vendar to ne bo dovolj, če te dobrine ne bomo znali in zmogli ohraniti. Podnebne spremembe še kako vplivajo na slovenske vodotoke in podzemne vode, kar lahko potrdimo iz prve roke, saj skrbno spremljamo vsa dogajanja na porečju Save, nad zemljo in pod njo. Trendi niso dobri, saj se soočamo z vse pogostejšimi valovi visokih voda, ki trajajo kratek čas in neizkoriščeni hitro odtečejo naprej, medtem ko je enakomernih srednje visokih pretokov vse manj. Vse več je tudi sušnih obdobij, vse manj snega, ki pomeni skladiščene zaloge vode, in tako postaja upravljanje voda vse zahtevnejše. Ukrepati je treba takoj. To pomeni, da je treba ohranjati polne vodonosnike, vzpostaviti sodobne sisteme zalivanja za kmetijstvo in ohranjati vodo v Sloveniji tudi s pregradami. Glede pomislekov, da se bo tako zmanjšala bioraznolikost voda, lahko rečemo, da bo ta popolnoma izginila, če ne bomo storili ničesar, saj se temperature voda zvišujejo v taki meri, da določene vrste rib in drugih organizmov izginjajo iz slovenskih voda. Prav globoke zajezitve omogočajo stabilizacijo temperature voda in s tem blažijo klimatske spremembe, ki so, zdaj je že jasno, v prihodnosti neizogibne. Če se bomo tega pravočasno zavedali in ukrepali tudi z umetnimi posegi, bomo lahko ohranili bogastvo voda, ki ga uživamo zdaj. Nasprotno se zgodba ne bo dobro končala, še najslabše za naravo.
Kako se naložbe v hidroelektrarne povrnejo? Družbi in državi?
Vsi naravni viri na ozemlju države so narodno bogastvo, zlasti tisti, ki se obnavljajo. Izgradnja večnamenskih projektov, katerih del je tudi hidroelektrarna, ponuja neusahljiv vir energije, skladiščenje čiste pitne vode v vodonosnikih, omogoča zanesljivo in od podnebnih sprememb manj občutljivo proizvodnjo hrane. Velike vodne površine so magnet za razvoj življenja in tudi za ljudi privlačen način preživljanja prostega časa. Če pustimo ob strani finančne prednosti proizvodnje električne energije, finančne prispevke državi in lokalnim skupnostim ter se usmerimo le na izboljšanje kakovosti življenja v bližini velikih vodnih površin, lahko ugotovimo, da prav te privlačijo ljudi in jim omogočajo dvig življenjske ravni. Če pogledamo najbogatejše države v svetu, kjer je tudi življenjski standard najboljši, lahko ugotovimo, da vse razpolagajo z veliko naravnimi viri, povezanimi s proizvodnjo energije. Skandinavske države, Švica, Avstrija, Kanada zelo intenzivno izkoriščajo svoje hidro potenciale, saj gre za neizčrpen vir proizvodnje električne energije, ki se nato odraža najprej v razvoju kakovostne industrije, turizma, nato pa še v dvigu splošnega standarda in kakovosti življenja. Slovenija jim lahko sledi, če bo pametna. Pri tem se vsi zavedamo, da se z razvojem tehnologije v prihodnosti lahko pojavi poceni in varen vir stabilne proizvodnje energije, ki bo zaključil tudi cikel uporabe hidroelektrarn. V takem primeru je odstranitev teh objektov še najenostavnejša, brez težkih posledic za naravo, približno tako, kot so izginili parni stroji in bodo slej kot prej tudi motorji z notranjim izgorevanjem. Do takrat pa so hidroelektrarne paradni konj čiste proizvodnje električne energije.
Kakšno je vaše mnenje glede predloga, da naj bi vodenje vseh elektrarn na Savi po dokončani izgradnji celotne verige, vključno s srednjo Savo, prevzela ena družba?
Gre za ekonomsko in organizacijsko vprašanje, kako optimizirati upravljanje reke Save. Koordinacijo na reki zdaj vodi GEN energija, HSE ima koncesijo na srednji Savi in ti dve družbi se bosta morali v prihodnje tudi dogovoriti, kako in v kakšni obliki bo organizirano upravljanje reke Save za izkoriščanje energetskega potenciala.
V kolikšni meri boste oziroma ste pripravljeni sodelovati pri izgradnji elektrarn na srednji Savi?
Dosedanje izkušnje z izgradnjo spodnje Save želimo prenesti tudi na srednjo Savo. Odkrito lahko povem, da smo se pri izgradnji veliko naučili. Naše poteze niso bile vedno optimalne, zlasti tiste na začetku, zato smo pripravljeni znanje prenesti na ekipo, ki bo gradila srednjo Savo. Tudi tu bo izgradnja tekla vsaj dve desetletji, zato mora biti ekipa mlada, da bo lahko projekt zaključila tako, kot ga zaključujemo mi na spodnji Savi. HSE, ki je naš solastnik in je ves čas posredno ali neposredno sodeloval pri izgradnji spodnje Save, se zaveda odgovornosti in vseh nevarnosti pri izgradnji, zato že vzpostavljamo ustrezno sodelovanje tudi pri projektu srednje Save.
Imate poleg dokončanja verige elektrarn na spodnji Savi v načrtih še kakšne druge energetske projekte?
Vsekakor. Naš razvoj je usmerjen v pridobivanje električne energije iz vseh obnovljivih virov, ki so na razpolago v našem prostoru in so lahko ekonomsko zanimivi. Tako se pripravlja projekt za 6 MW sončno elektrarno ob HE Brežice, ki bo kot ena prvih vključena v stikališče hidroelektrarne in posredno nato v prenosni sistem. Ta sončna elektrarna bo lahko koristila tudi akumulacijske bazene za dnevno shranjevanje energije, s čimer bo veriga še izboljšala fleksibilnost. Tako bomo dobili neke vrste hibridno elektrarno, saj bo izhodni izdelek, električna energija, sestavljen iz energije sonca in vode. K temu nameravamo dodati še tretji zeleni vir, to je vodik. Projekt smo začeli skupaj s partnerji, z Elesom, Plinovodi in HSE, je pa še v začetni fazi.