Investicijska vlaganja najvišja v zadnjih petih letih

Kot je dejal predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič, so z doseženimi rezultati poslovanja v lanskem letu zadovoljni, saj so dosegli in presegli vse zastavljene cilje. So pa konec leta 2017 zaznamovale izredne vremenske razmere, najprej snegolom, nato še obsežen vetrolom. Ta je najbolj prizadel območje Kočevja, saj je bilo skupno poškodovanih 87 kilometrov omrežja. Da bi bilo v prihodnosti čim manj škode ob tovrstnih havarijah, Elektro Ljubljana gradi čedalje bolj odporno omrežje. Tako imajo skupaj že 8.721 kilometrov podzemnih vodov, kar je skoraj 50 odstotkov vsega omrežja.

Dobiček je bil sicer za 2,9 milijona evrov manjši kot leto pred tem, kar je v največji meri posledica enkratnega učinka v letu 2016, ki je bil dosežen z zamenjavo poslovnega deleža Elektra Ljubljana v družbi Elektro energija z deležem v družbi GEN-EL je povedal izvršni direktor OE Računovodsko-finančne storitve mag. Marjan Ravnikar. V primerjavi s poslovnim načrtom za leto 2017 je bil dosežen rezultat boljši za 2,6 milijona evrov oziroma za 23 odstotkov. Prihodki so bili od načrtovanih višji za šest odstotkov, kar je predvsem posledica višjih prihodkov na tržnem segmentu. Družba je ustvarila 43 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za štiri odstotke več od načrtovanega.

V lanskem letu so veliko vlagali v prenovo distribucijskega omrežja. Realizirali so naložbe v vrednosti 32,9 milijona evrov, predvsem s projektiranjem in gradnjo 110 kV objektov. Investicijska vlaganja so bila v primerjavi z letom 2016 tako višja za 2,2 odstotka. Dokončali so dela na povezavah Bršljin–Gotna vas in Logatec–Žiri ter začeli gradbena dela v RTP Hrastnik, kjer bodo postavili tudi novo GIS-stikališče. V obratovanje je bila vključena zanka 110 kV Kleče–Šiška–Litostroj–Kleče. Začeli so prenovo in gradnjo razdelilnih transformatorskih postaj, predvsem na območju Ljubljane. V teku je priprava del za RTP Toplarna in gradnjo kabelske povezave do RTP Potniški center. Prav tako bodo začeli graditi 110 kV daljnovoda Grosuplje–Trebnje ter RTP 110/20 kV Ivančna Gorica. V okviru objektov srednje- in nizkonapetostnega omrežja so investicije obsegale: 51 novih transformatorskih postaj, 105 rekonstruiranih ali obnovljenih transformatorskih postaj, 117 vgrajenih oziroma zamenjanih transformatorjev instalirane moči 46.540 kVA, 135 kilometrov zgrajenih in obnovljenih srednjenapetostnih vodov v nadzemni ali podzemni kabelski izvedbi in 83 kilometrov zgrajenega in obnovljenega nizkonapetostnega omrežja. V letošnjem letu načrtujejo izgradnjo, rekonstrukcijo ali obnovo 159 kilometrov srednjenapetostnih vodov v prostozračni in podzemni kabelski izvedbi, 122 transformatorskih postaj in 81 kilometrov nizkonapetostnih razvodov v prostozračni in podzemni kabelski izvedbi. Prav tako bodo vlagali v rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih objektov za namen prehoda na 20 kV napetostni nivo na območju Ljubljane, Hrastnika in Trbovelj ter nadaljevali z uvedbo naprednih merilnih sistemov v gospodinjskem in malem poslovnem odjemu s ciljem izboljšanja kakovosti merjenja in ostalih merilnih parametrov. Samo v letošnjem letu načrtujejo namestitev 180 tisoč naprednih števcev električne energije. Zaradi kibernetskih napadov v svetu v družbi povečujejo stopnjo kibernetske varnosti, vlagamo v tehnologijo in ljudi ter prilagajajo procese. Pri tem sodelujejo z ostalimi elektroenergetskimi podjetji in so vodilni pri postavitvi skupnega varnostno-operacijskega centra, je poudaril mag. Andrej Ribič.

Na mednarodni ravni so kot prepoznaven partner sodelovali pri projektih Evropske komisije v sklopu programa HORIZONT 2020. Skupaj s programi kohezijskih sredstev in SPIRIT-om so pridobili sofinanciranje petih novih projektov, usmerjenih v raziskave in razvoj. Proračuni teh projektov so večji od 12 milijonov evrov, od tega znaša proračun Elektra Ljubljana skoraj milijon evrov. Z drugimi distribucijskimi podjetji so izpeljali finančno zahteven projekt nakupa naprednih števcev električne energije. Tako jim je v lanskem letu uspelo z naprednimi števci dodatno opremiti preko 19 tisoč merilnih mest, kar pomeni, da so do konca leta v sistem naprednega merjenja vključili že 42 odstotkov vseh merilnih mest uporabnikov. Za obdobje do leta 2022 pa so pridobili tudi nepovratna evropska kohezijska sredstva v skupni višini skoraj 5,4 milijona evrov za vzpostavitev naprednega merilnega sistema oziroma uvedbo novih programskih orodij za pripravo in obdelavo merilnih podatkov ter izvajanje različnih manipulacij na števcih električne energije.

Družba Elektro Ljubljana, ki je opravila pionirsko delo na področju e-mobilnosti, po besedah vodje službe za napredne storitve in projekte Uršule Krisper, še naprej sledi svoji usmeritvi v razvoj e-mobilnosti. Tako so v letih od 2011 do konca 2017 uporabnikom električnih vozil omogočili skoraj 28 tisoč brezplačnih polnjenj na 54 javnih polnilnicah. V lanskem letu so bile postavljene štiri nove polnilnice, za letos jih načrtujejo kar 22. V obdobju 2013–2016 sta se število polnjenj in porabljena električna energija vsako leto podvojila. Samo v letu 2017 so v primerjavi z letom pred tem zabeležili štiri- oziroma skoraj petkrat več polnjenj in porabljene električne energije. Imajo 1500 registriranih uporabnikov, od tega 500 aktivnih, ter 250 uporabnikov prenovljene aplikacije na pametnih telefonih. Z največjo mrežo polnilnic Gremo na elektriko ostajajo vodilni ponudnik polnilne infrastrukture. Lansko leto je bilo namenjeno izboljšanju zagotavljanja storitev polnjenja, sodoben nadzor polnilnic pa sedaj podpira funkcionalno prenovljeno spletno aplikacijo. V sistemu upravljanja so omogočili gostovanje in s tem upravljanje polnilnic tudi zunanjim partnerjem. Vključenih je 27 polnilnic podjetij in občin.

Kot so opozorili, prihod električnih vozil in vse intenzivnejša elektrifikacija pomeni spremembe v načrtovanju razvoja in v obratovanju distribucijskega omrežja. Glede na razvojne načrte bo za doseganje ciljev treba povečati zmogljivosti omrežja, ob tem pa se obeta znižanje sredstev za okoli deset odstotkov za distribucije v novem regulacijskem obdobju. Zato rešitve iščejo v izgradnji pametnega omrežja in v nadzorovanem polnjenju. A pri tem potrebujejo stabilno okolje in zagotovljeno financiranje. Poleg moči bo treba zagotoviti tudi energijo, in sicer bi potrebovali najmanj dodatnih 10 TWh proizvodnje električne energije, toliko znaša danes vsa slovenska proizvodnja.

Pred 120 leti so slavnostno pognali stroje v Stari mestni elektrarni in z elektriko osvetlili Ljubljano. Ob tej obletnici so se v Elektro Ljubljana odločili prenoviti skladiščni prostor ob elektrarni. K sodelovanju so povabili študente Fakultete za arhitekturo, ki so izdelali zasnovo prostorov za pritlični objekt ob Muzejski ulici. Cilj je bil prenoviti preostali del zaščitenega objekta, kjer se nahajata skladiščni prostor in garaža. Po jesenski prenovi bo tu nastal nov, večnamenski prostor. Z različnimi scenariji uporabe bo območje Stare mestne elektrarne z novimi vsebinami postalo še bolj odprto.