Po podatkih Eurostata je v 13 evropskih državah, ki imajo jedrske elektrarne, leta 2020 delovalo 109 jedrskih reaktorjev, ki so zagotovili 683 512 GWh električne in energije. Med posameznimi državami ostaja največja proizvajalka električne energije iz jedrskih elektrarn Francija, ki je k skupnemu proizvodnemu deležu prispevala kar 52 odstotkov, sledijo pa ji Nemčija in Španija z 9-odstotnim deležem ter Švedska z 7-odstotnim deležem. Te štiri države so prispevale tudi tri četrtine vseh količin električne energije iz evropskih jedrskih elektrarn. Francija je tudi na prvem mestu glede deleža jedrske energije v oskrbi države z električno energijo, saj je ta kar 67-odstoten. Več kot polovični delež ima med evropsko trinajsterico le še Slovaška (54 odstotkov), precej visoke deleže jedrske energije pri zagotavljanju domače oskrbe z električno energijo pa imajo še Madžarska (46 odstotkov), Bolgarija (39 odstotkov), Belgija (38 odstotkov) in Slovenija (37 odstotkov). Po podatkih Eurostata so bili v letu 2020 trajno zaustavljeni trije jedrski reaktorji, in sicer dva v Franciji in eden na Švedskem, se pa na drugi strani gradi tudi precej novih. Popolno opustitev rabe jedrske energije v kratkem pa je napovedala Nemčija, kjer je delež jedrske energije v proizvodnji električne energije leta 2020 znašal 11 odstotkov, in je konec minulega leta že zaprla tri od šestih reaktorjev.
Uporaba jedrske energije v EU je imela doslej dve značilni obdobji
Uporaba jedrskih elektrarn je v zadnjih tridesetih letih v EU precej nihala, pri čemer je bilo zaznati dva ključna trenda. Tako se je denimo v obdobju od 1990 do 2004 proizvodnja elektrike v jedrskih elektrarnah povečala za 26,9 odstotka, z doseženim proizvodnim vrhom v letu 2004 (928 438 GWh), po letu 2006 pa do 2020 pa zmanjšala za 25,2 odstotka, predvsem zaradi precejšnjega zmanjšanja proizvodnje v nemških jedrskih elektrarnah. Drugače pa je bilo zmanjšanje proizvodnje iz jedrskih elektrarn v navedenem obdobju najbolj opazno v Litvi (ta je jedrsko energijo opustila leta 2009), Nemčiji (za kar 61,5 odstotka), na Švedskem (za 26,5 odstotka), v Belgiji (26,2 odstotka), Franciji (za 21,4 odstotka), Bolgariji (za 14,7 odstotka), na Slovaškem (za 14,3 odstotka) in v Španiji (za 3 odstotke). V nasprotju s tem trendom, pa se je proizvodnja v šestih državah članicah v tem času tudi krepko povečala, in sicer najbolj v Romuniji, ki je jedrsko energijo začela uporabljati šele v letu 1996 (za 103,6 odstotka), na Madžarskem (za 19,3 odstotka), na Nizozemskem (za 17,8 odstotka), na Češkem (za 15,3 odstotka), v Sloveniji (za 14,5 odstotka) in na Finskem (za 1,7 odstotka).
Kot rečeno, jedrska energija ob prizadevanjih za zmanjšanje izpustov in ob opuščanju uporabe fosilnih goriv v zadnjem času v Evropi spet doživlja renesanso, saj so gradnjo novih elektrarn že napovedale številne države.