Iz slovenskih elektrarn smo julija pridobili »zgolj« 320 milijonov kilovatnih ur, kar je bilo za dobrih 26 odstotkov manj kot julija lani.
V hidroelektrarnah se bodo verjetno še dolgo spominjali lanskih izjemnih hidroloških razmer, ki so omogočale rekordno proizvodnjo in prispevale k temu, da je večina elektrarn že jeseni dosegla načrtovano letno proizvodnjo. Letošnje proizvodne razmere so se bolj približale povprečju, posledica manjše vodnatosti rek pa je tudi nižja proizvodnja. Tako smo sedmi letošnji mesec iz elektrarn na Savi, Dravi in Soči uspeli zagotoviti 320 milijonov kilovatnih ur električne energije kar je bilo za 114,6 milijona ali 26,4 odstotka manj kot v enakem času lani. Dejansko dosežni rezultati so bili tudi za dobro petino pod načrtovanimi z letošnjo elektroenergetsko bilanco. Za zadostitev vseh potreb po električni energiji, pri čemer je bilo povpraševanje zaradi oživitve gospodarstva in izjemnih vročin julija letos za 6,7 odstotka višje od primerljivega lanskega, so zato morali močneje zakuriti v termoelektrarnah. Te so tako julija v prenosno omrežje skupno oddale dobrih 453 milijonov kilovatnih ur, od tega je levji delež ali konkretneje 438,2 milijona kilovatnih ur prispevala termoelektrarna Šoštanj. Za izravnavo potreb po električni energiji je pomemben delež prispevala tudi naša edina nuklearka, ki je julija v prenosno omrežje oddala 449,8 milijona kilovatnih ur. Zanimivi so še podatki o prispevku obnovljivih virov in soproizvodnih enot, ki so priključeni na prenosno omrežje, pri čemer so ti julija prispevali zgolj 4,2 milijon kilovatnih ur in tako za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostali za dobrih 36 odstotkov.
Sicer pa podobna slika velja tudi za obdobje od januarja do konca julija, pri čemer so hidroelektrarne v tem času v prenosno omrežje oddale 2 milijardi 120,6 milijona kilovatnih ur (39-odstotno zmanjšanje glede na lani), nuklearna elektrarna Krško je prispevala 2 milijardi 827,2 milijona (19,7-odstotno zmanjšanje, pri čemer je treba upoštevati letošnji remont), termoelektrarna Šoštanj pa 2 milijardi 4,2 milijona kilovatnih ur (13,3-odstotka več). Proizvodnja iz obnovljivih virov in soproizvodnih enot na prenosnem omrežju je v omenjenem obdobju dosegla 62,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 18,4 odstotka manj kot v enakem času lani. (bj)
E-novice
Dvakrat na teden v svoj e-nabiralnik prejmite novosti iz
področja elektrogospodarstva.
Prijavi se
Naročite revijo
Na leto izide 6 številk revije. Cena posamezne številke je 5 EUR, celoletna naročnina pa znaša 30 EUR + DDV.
Naroči revijo