Iz hidroelektrarn na Dravi, Savi in Soči je bilo v prvih sedmih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddanih »zgolj« milijardo 825,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo kar za 842,6 milijona kilovatnih ur oziroma 31,6 odstotka manj kot v istem lanskem obdobju. Pomanjkanje padavin in s tem neugodne hidrološke razmere za proizvodnjo v hidroelektrarnah je zaznati že od začetka leta, in sicer na vseh ključnih porečjih. Tako je iz hidroelektrarn na Dravi v prvih sedmih letošnjih mesecih bilo v prenosno omrežje oddano milijardo 114,7 milijona kilovatnih ur ali zgolj dobrih 65 odstotkov lanskih količin, iz elektrarn na Soči skupno 367,9 milijona kilovatnih ur ali 77,5 odstotka lanskih količin in vseh objektov na Savi (SEL in HESS) 342,5 milijona kilovatnih ur oziroma nekaj več kot 70 odstotkov lanskih količin. Dejansko doseženi rezultati so bili tudi za dobrih 30 odstotkov pod prvotnimi pričakovanji zapisanimi v letošnji elektroenergetski bilanci.
Na drugi strani pa se z visoko letošnjo proizvodnjo lahko pohvalijo v termoobjektih, zlasti v Šoštanju, kjer so za pokritje potreb po električni energiji v prvih sedmih mesecih zagotovili kar 2 milijardi 401,1 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske proizvodne rezultate v enakem obdobju presegli za dobrih 15 odstotkov tre bili za 11 odstotkov tudi nad bilančnimi pričakovanji. Več električne energije kot v istem času lani pa so proizvedli tudi v naši največji soproizvodni enoti, ljubljanski TE-TOL, ki je od začetka leta do konca julija v prenosno omrežje oddala 208 milijonov kilovatnih ur ter tudi v plinski elektrarni Brestanica, ki je v tem času zagotovila 5,4 milijona kilovatnih ur električne energije.
Drugače pa so jedrska elektrarna in omenjene termoelektrarne v omenjenem obdobju v prenosno omrežje skupaj oddale kar 6 milijard 60,2 milijona kilovatnih ur in tako k skupni domači proizvodnji v višini 7 milijard 885,4 milijona kilovatnih ur prispevale levji delež.