Podobno, kot na globalni ravni, se je povpraševanje po električni energiji v minulem letu povečalo tudi pri nas, pri čemer je bilo iz prenosnega omrežja lani prevzetih 12 milijard 725 milijonov kilovatnih ur električne energije oziroma za 3,4 odstotka več kot leta 2020 in tudi za 2,4 odstotka več od prvotnih bilančnih napovedi. Pri tem se je odjem največje spremljane skupine, distribucijskih podjetij, zvišal za 4,6 odstotka in dosegel 10 milijard 916,5 milijona kilovatnih ur, medtem ko je bil odjem neposrednih odjemalcev v primerjavi z letom prej manjši za 3,9 odstotka in je znašal milijardo 4242,1 milijona kilovatnih ur. Za 1,6 odstotka je bil lani manjši tudi odjem črpalne elektrarne Avče za potrebe črpanja, ki je za te namene iz prenosnega omrežja prevzela 384,4 milijona kilovatnih ur električne energije.
Za pokritje vseh potreb smo, ob daljših rednih remontih naših osrednjih proizvodnih enot (NEK in TEŠ) in slabši hidrologiji ob koncu leta, morali lani 8 milijard 387,2 milijona kilovatnih ur tudi uvoziti, kar je predstavljalo kar 17,8-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Hkrati pa smo v sosednje elektroenergetske sisteme izvozili 8 milijard 657,6 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 5,1 odstotka manj kot leta 2020.