Evropska komisija je danes uradno predstavila rezultate testov izjemnih situacij v evropskih jedrskih elektrarnah (stresni testi).
Kot ugotavljajo v poročilu, so standardi varnosti v jedrskih elektrarnah po Evropi na splošno visoki, vendar se priporočajo nadaljnje izboljšave varnosti v skoraj vseh evropskih jedrskih elektrarnah. Kljub temu so nacionalni varnostni organi sklenili, da nobene od jedrskih elektrarn ni treba zapreti. To je glavna točka današnjega sporočila Evropske komisije o stresnih testih.
Med testi je bilo ugotovljeno, da države članice ne uporabljajo vseh varnostnih standardov, ki jih priporoča Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), in se ne držijo vseh mednarodnih dobrih praks. Zato bo komisija pozorno spremljala izvajanje priporočil in hkrati predlagala zakonodajne ukrepe za nadaljnje izboljšanje jedrske varnosti v Evropi.
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je stresne teste opravila z odliko. Dobila je sicer tri varnostna priporočila, a se dve nanašata na projekta, ki sta že v teku. Iz poročila tako izhaja, da je NEK najbolje pripravljena elektrarna na izredne dogodke v Evropi. Je edina, v kateri so že ali pa bodo v kratkem izvedli vseh 11 zahtevanih varnostnih ukrepov.
Kot je na predstavitvi rezultatov povedal evropski komisar za energijo Günther Oettinger, so testi izjemnih situacij pokazali, kaj delamo dobro in kje se moramo izboljšati. Testi so bili zahtevni, vendar so uspeli. Položaj je na splošno zadovoljiv, kljub temu pa si ne moremo privoščiti počitka. Vsi sodelujoči organi morajo zagotoviti, da v vseh jedrskih elektrarnah v Evropi veljajo najvišji varnostni standardi, je še poudaril.
Poleg številnih priporočenih tehničnih izboljšav za posamezne elektrarne so testi izjemnih situacij pokazali, da se mednarodni standardi in prakse ne uporabljajo povsod. Poleg tega se je treba učiti iz izkušenj iz Fukušime.
Poročilo izpostavilo pet prednostnih področij ukrepov
Poročilo izpostavlja nekaj področij, ki jim je v prihodnje treba posvetiti posebno pozornost.
Kot prvo, tveganjem potresov in poplav, saj se od 145 preverjenih reaktorjev trenutni standardi za oceno tveganja ne uporabljajo v 54 (za tveganje potresov) oziroma v 62 reaktorjih (za tveganje poplav). Ocena tveganja bi morala temeljiti na 10 000-letnem časovnem okviru in ne na veliko krajših obdobjih, ki se uporabljajo včasih.
Seizmični instrumenti na kraju samem za merjenje in opozarjanje na možne potrese bi morali biti na voljo v vsaki jedrski elektrarni. Poročilo ugotavlja, da bi bilo treba te instrumente namestiti ali izboljšati v 121 reaktorjih.
Prav tako bi morali biti vzpostavljeni sistemi zračenja s filtri za preprečevanje širjenja radioaktivnosti, ki bi omogočali varno tlačno razbremenitev zadrževalnega hrama reaktorja v primeru nesreče, saj 32 evropskih reaktorjev še ni opremljenih s temi sistemi.
Poročilo ugotavlja, da bi bilo treba opremo za ukrepanje v primeru hudih nesreč hraniti na mestih, ki so zaščitena tudi v primeru splošnega opustošenja in kjer je hitro dostopna. V 81 reaktorjih v EU to ni zagotovljeno.
Rezervna zasilna komandna soba bi morala biti na voljo v primeru, če zaradi nesreče nihče ne more biti v glavni komandni sobi. Te še niso na voljo v 24 reaktorjih.
EU pripravlja posodobitev zakonodajnega okvira za jedrsko varnost
Nacionalni regulatorji morajo sedaj do konca letošnjega leta pripraviti nacionalne akcijske načrte s časovnim razporedom za izvajanje. Akcijski načrti bodo v začetku leta 2013 predmet strokovnih pregledov, ki bodo preverili, ali se priporočila testov izjemnih situacij izvajajo dosledno in na pregleden način po vsej Evropi. Komisija namerava izdati poročilo o izvajanju priporočil iz testov izjemnih situacij v juniju 2014, pri čemer bo tesno sodelovala z nacionalnimi regulatorji.
Poleg posebnih tehničnih ugotovitev in priporočil je Komisija pregledala obstoječi evropski pravni okvir za jedrsko varnost in namerava na začetku leta 2013 predstaviti revizijo trenutne direktive o jedrski varnosti. Predlagane spremembe bodo osredotočene na varnostne zahteve, vlogo in pooblastila jedrskih regulativnih organov, preglednost ter nadzor.
Temu bodo sledili nadaljnji predlogi o jedrski varnosti in odgovornosti ter o največjih dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme. Testi izjemnih situacij so tudi izpostavili potrebo po nadaljnjih prizadevanjih na področju jedrske varnosti (preprečevanje zlonamernih dejanj), za kar so odgovorne predvsem države članice.
Spomnimo, po nesreči v Fukušimi marca lani je Evropski svet zahteval izvedbo celovite in pregledne ocene tveganja in varnosti vseh jedrskih elektrarn v EU. Glavni cilj testov izjemnih situacij je bil oceniti varnost in zanesljivost jedrskih elektrarn v primeru izrednih naravnih dogodkov. To pomeni zlasti poplave in potrese. Oba scenarija sta bila ocenjena istočasno. Letalske nesreče so bile vključene, če imajo enak učinek kot cunamiji in potresi, kar pomeni, da onesposobijo običajne funkcije varnosti in hlajenja.
Testi izjemnih situacij so bili sestavljeni iz treh faz. V prvi fazi so upravljavci jedrskih elektrarn izvedli samoocene, v drugi fazi pa so nacionalni regulatorji te samoocene ovrednotili in pripravili poročila za posamezne države. V tretji fazi so večnacionalne skupine poročila analizirale v postopku strokovnega ocenjevanja, ki ga je organiziral ENSREG. Poleg tega so skupine za strokovne preglede obiskale jedrske elektrarne. V testih izjemnih situacij je v celoti sodelovalo 17 držav (vseh 14 članic EU z obratujočimi jedrskimi elektrarnami, Litva z elektrarno, ki je v postopku razgradnje, ter Ukrajina in Švica).
Polona Bahun