Velenjski lignit namreč zagotavlja tretjino slovenske električne energije, zaradi evropskih podnebnih ciljev pa se bo treba posloviti od premoga še pred koncem predvidene življenjske dobe TEŠ 6. Pogovor o tej temi sovpada ravno z javno razpravo o Nacionalni strategiji o izstopu iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je pritegnila veliko zanimanja zlasti zaradi odločitve, da bi bilo najbolj primerno leto za opustitev rabe premoga leta 2033. Prav tako pa gre trenutno za enega glavnih izzivov v Sloveniji. Zato so sogovorniki v razpravi iskali odgovore na vprašanja, kdaj je smiselno zapreti Premogovnik Velenje, naj z zapiranjem pohitimo ali uberemo bolj postopno pot, kje bomo dobili elektriko, kaj bo s šaleškim gospodarstvom ter kako močno bo socialno breme.
Prvič pa so javno predstavili tudi študijo posledic opuščanja premoga, ki so jo v sodelovanju s Sindikatom delavcev v energetiki in Sindikatom Premogovnika Velenje, izdelali v inštitutu EIPF in podjetju ELEK. Ta predstavlja več možnih scenarijev opuščanja premoga in ne samo leto 2033, kot je določeno v nacionalni strategiji.
Študijo z naslovom Scenariji pridobivanja premoga in proces zapiranja Premogovnika Velenje ter vpliv na TEŠ z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji sta predstavila Zvone Košnjek in dr. France Križanič. Kot sta povedala, je Slovenija izpolnila zaveze po kjotskem protokolu in močno zmanjšala emisije. Trenutna zaveza je, da moramo do leta 2050 postati ogljično nevtralni. Zaveze, ki so zapisane v nacionalni strategiji, bomo nosili sami, kar bo občutila energetika in posledično naprej gospodarstvo. Podatki kažejo, da je Premogovnik Velenje zaradi modernizacije proizvodnje in uvedbe TEŠ 6, ki je bistveno učinkovitejši od prejšnjih, zmanjšal izkop premoga. Ker gre v primerjavi z drugimi državami za majhne količine, so učinki na podnebne spremembe zanemarljivi. Pri odločanju evropskih držav kdaj in kako bodo opustile rabo premoga obstajajo štiri glavne kretnice, in sicer delež premoga v energetski mešanici, vprašanje domačega oziroma uvoženega premoga ter konkurenčnost, starost premogovnih elektrarn in možnost zagotovitve nadomestne konkurenčne energije. V Sloveniji imamo danes zaradi pametnih odločitev v preteklosti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo, ki jo v enakem deležu zagotavljajo trije stebri. Pred sprejetjem NEPN je bila Slovenija brez strateškega dokumenta, ki bi usmerjal razvoj energetike. Ta je začrtal, da bo Slovenija ogljično nevtralna do leta 2050, opredeljeval, da bomo opustili rabo premoga do leta 2050. Poleg tega pa temelji na prvenstveni izrabi domačih obnovljivih virov. Dejstvo je, da bo poraba električne energije v Sloveniji naraščala. Nekaj bomo lahko zagotovili iz malih razpršenih virov, še kar nekaj desetletij pa bo zanesljivost oskrbe temeljila na velikih konvencionalnih virih. TEŠ danes predstavlja največjo elektrarno v slovenskem sistemu in je kot tak eden največjih virov v Sloveniji, ki se lahko prilagaja potrebam po električni energiji. In kot tak pomeni steber zanesljivosti in zadostnosti slovenske elektroenergetike, zato njegovo vlogo ne bo lahko nadomestiti.
Študija obravnava tri scenarije delovanja Premogovnika Velenje in TEŠ, in sicer zaprtje premogovnika in TEŠ do leta 2050, zaprtje do 2035 in zaprtje doleta 2042. Ti so bili stroškovno in tehnično ovrednoteni na nivoju oskrbe Slovenije z električno energijo na izhodiščih NEPN. V skladu s tem se je kot najprimernejši scenarij izkazal tisti, ki predvideva zaprtje bloka 5 do leta 2027, se namesto njega izvede prehod na zemeljski plin v novi plinsko-parni elektrarni, TEŠ 6 naj bi deloval do leta 2042 oziroma pogojno do 2046, nadomestiti pa ga mora prav tako večji konvencionalni vir. Vendar pa bo prehod iz premoga na plin dvignil ceno električne energije za industrijo in gospodinjstva. Na cene električne energije bodo vplivale tudi cene emisijskih kuponov. Podatki kažejo, da je TEŠ do leta 2019 za emisijske kupone vplačal skoraj 200 milijonov evrov, lani pa po še neuradnih podatkih okoli 60 milijonov evrov. Ta sredstva so dodana vrednost. Realno razpoložljiva sredstva glede na cene kuponov in pričakovano proizvodnjo pa so po različnih scenarijih različna.
Avtorji študije so zapisali več sklepov. In sicer, da je Slovenija zavezana doseči ogljično nevtralnost in prenehati uporabljati premog za proizvodnjo električne energije do leta 2050. TEŠ pokriva četrtino slovenske končne porabe električne energije, elektroenergetskemu sistemu pa omogoča zanesljivost obratovanja. Letnica zaprtja premogovnika in TEŠ mora biti prilagojena z zagotovljeno nadomestno in konkurenčno električno energijo. TEŠ bo v naslednjih letih za plačilo CO2 kuponov plačal od ene do treh milijard evrov. Država mora sprejeti zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zagotoviti, da se del teh sredstev nameni okoljevarstveni, socialni in ekonomski sanaciji slovenskih premogovnih regij. Zamenjava primarnega vira energije od premoga k plinu bo vodila v dvig končne cene elektrike s stagflacijskim šokom.
Letnica izstopa še ni dokončna
V nadaljevanju je beseda tekla o tem, kakšen bo vpliv predčasnega zaprtja Premogovnika Velenje na elektroenergetski sistem in gospodarstvo. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je v zvezi s predstavljeno študijo dejal, da je deloma poskušala odgovoriti na izzive, ki čakajo slovensko energetiko, vendar se razmere zelo hitro spreminjajo. Treba je najti primerno rešitev, ki bo upoštevala socialno sliko Šaleške doline. Študija ne more odgovoriti na vsa vprašanja, zato je naloga vseh, da najdemo ustrezne rešitve.
Direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar je poudaril, da se bo Slovenija kot članica EU morala držati okvirjev, ki jih bo dala EU, ti pa Sloveniji niso preveč v prid. Problem slovenske energetike je, da sloni na dveh velikih enotah. Izpostavil je, da si napačno razlagamo našo uvozno odvisnost in poudaril, da Slovenija nikoli ni bila uvozno odvisna. Še večji problem so naše čezmejne prenosne kapacitete. V študiji je premalo govora o izpustih CO2 in kuponih za izpuste ter o cenovnih gibanjih električne energije. Povsod, ne samo pri nas, se gledajo stroškovne cene proizvodnih enot. Opozoril je, da se velika plinska kogeneracija na lokaciji TEŠ, ki jo omenja študija, ne izplača. Smiselna bi bila kogeneracija za potrebe ogrevanja in, da se ta lokacija v prihodnje nameni izgradnji plinskih turbin za potrebe strateških rezerv Slovenije. Kot je dejal, je Slovenija po deležu nizkoogljične energije v samem vrhu EU. Opozoril pa je še na dejstvo da, če bi moral TEŠ s 1. januarjem 2022 začeti kupovati kupone za izpuste po današnji ceni, bi ustvaril približno od 140 do 150 milijonov evrov izgube.
Po besedah državnega sekretarja na MzI Blaža Košoroka je ključno, kaj bo s Šaleško dolino po opustitvi premoga. Poskrbeti moramo za to, da se bo gospodarstvo prestrukturiralo, saj je izhod iz premoga neizbežen. Kot člani EU lahko soodločamo in imamo neke pravice, a tudi obveznosti. Ključno za zanesljivo oskrbo z električno energijo je, da je le-ta bistveno bolj ogrožena v primeru nepričakovanega in nenadzorovanega zaprtja TEŠ. Tu pa sta se v zelo težki vlogi znašla HSE in TEŠ.
Andrej Šušteršič iz EIMV, kjer so pripravili okoljsko poročilo za nacionalno strategijo, je prav tako izpostavil, da se moramo kot člani EU držati postavljenih smernic, tudi okoljskih, ki so pomemben element pri sprejemanju odločitev. In zagotovo smo na poti, ki jo je študija nakazala.
Zvone Košnjek je pokomentiral, da so študijo pripravili v lanskem letu, v energetiki pa se drastične spremembe ne zgodijo čez noč, so se pa s sprejemom zakonodaje začele odvijati bistveno hitreje. V Sloveniji je prehod na plin načrtovan že dolgo in nikdar se ni pokazal kot cenovno konkurenčen. Vsekakor pa bomo morali poskrbeti za lastno samozadostnost in po njegovem mnenju bomo na daljši rok potrebovali še en večji konvencionalni vir.
V nadaljevanju je Blaž Košorok pojasnil, zakaj je bilo v nacionalno strategijo zapisano leto 2033 in kot je dejal, je to glede na obravnavane scenarije (še leti 2038 in 2042) to najbolj ambiciozen scenarij, s katerim lahko dosežemo vse. Nihče si ne želi ogrozitev kakovostne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Treba je določiti leto, kdaj nameravamo izstopiti iz premoga in s tem dobimo vstopnico za sprostitev sredstev, ki so nam na voljo iz evropskega sklada za pravičen prehod in drugih možnih virov financiranja in začnemo s postopnim prestrukturiranjem dveh premogovnih regij. Temeljito se morajo preučiti vsi vidiki in se s konsenzom dogovorimo, kdaj nameravamo to storiti, a časa za preučevanje je vedno manj. Poudaril pa je, da leto 2033 še ni dokončno dorečeno, ampak je leto izstopa še stvar konsenza. Pomemben del tega je tudi finančno stanje skupine HSE v prihodnje in odgovore na to je treba začeti iskati takoj, saj morajo v TEŠ in premogovniku začeti tehnično načrtovati zapiranje ter varno in zanesljivo obratovanje energetske lokacije TEŠ. Odločitev pa mora sprejeti poslovodstvo HSE.
Na GZS so dan pred tem opozorili, da leta 2033 še ne bomo pripravljeni za opustitev premoga, saj mora biti Slovenija samozadostna. Potreben je konsenz o ključnih kriterijih, pogledati, kaj moramo do tedaj narediti, da poskrbimo za nova delovna mesta, ustrezno politiko zaposlovanja oziroma prekvalifikacije ljudi in nove investicije v regiji. Gre za kompleksno področje in v Sloveniji je dovolj znanja, da lahko zapeljemo to zgodbo vzorno za ljudi, ki bodo imeli novo priložnost, za stabilnost energetskega sistema ter finančno sliko. Treba je sprejeti zakon o zapiranju rudnika in zakon o prestrukturiranje premogovnih regij, ki bo jasno definiral, kako se bodo evropska sredstva koristila, da bodo pametno investirana.
Na MzI bodo naredili vse, da bo zakonodajni okvir čim bolj ugoden, je poudaril Blaž Košorok. Ne smemo se fokusirati le na letnico, ampak na to, kako bomo šli po poti samozadostnosti, zanesljive oskrbe in na postavitev novih proizvodnih virov. Predvsem pa na to, kako bomo uspeli počrpati čim več evropskih sredstev, ki so nam na razpolago, saj jih toliko še nikoli ni bilo na voljo. Po njegovem prepričanju mora biti energetska lokacija v TEŠ tudi v prihodnje izkoriščena.
Predsednik SDE Branko Sevčnikar je poudaril, da se včasih preveč fokusiramo na to, kaj nam nekdo zapoveduje, saj je v Sloveniji energetika drugačna, kot drugod. Predstavljena študija je poziv k skupnemu dialogu in rešitvi. Ne smemo iskati odgovorov, zakaj nekaj ne bi naredili. Bistveno je, da določimo letnico izstopa iz premoga in narediti to, kar je za gospodarstvo, zaposlene in porabnike najboljše.
Mag. Aleksander Mervar je dejal, naj gre bodoča struktura proizvodnih enot v Sloveniji v smeri da NEK čimprej pridobi okoljevarstveno soglasje za obratovanje do leta 2043 in naj se k investiciji v JEK 2 naj se pristopi čim prejo. Končno odločitev o tem moramo sprejeti najkasneje do leta 2025 oziroma 2026. V Sloveniji moramo zagotoviti okoli 600 MW strateških rezerv. Dokler imamo zadostne količine lignita po ceni, ki ni višja od 3,4 in dokler izguba Teša ne presega prihodkov od CO2 podnebnega sklada, naj TEŠ obratuje, nizkoogljična proizvodnja pa ne sme biti pod povprečjem EU. Nemudoma je treba sprejeti o zapiranju premogovnika . Zagotoviti je treba tržno plačana delovna mesta, uporabljati realne številke in predpostavke.
Kot je dejal Zvone Košnjek, TEŠ oziroma HSE zaenkrat še ne čuti dviga cene emisijskih kuponov, sledile pa jim niso niti cene električne energije. Branko Sevčnikar pa je spomnil, da je del rešitve tudi zajemanje ogljika. Boštjan Gorjup je povedal, da interes za konkretne investicije, ki prinašajo nova delovna mesta v Šaleški dolini, obstaja. Pri tem bo pomagalo tudi lokalno okolje. Mora pa svojo nalogo pri tem prepoznati tudi država. Rešitve za pravočasno kreiranje novih delovnih mest in socialno stabilnost so že zasnovane. Izziv, kako za te namene uporabiti sredstva Podnebnega sklada, pa še ostaja. Vsekakor pa potencial obstaja.
V ozadju so ljudje in njihova socialna blaginja
V drugem delu razprave so se sogovorniki osredotočili na pridobivanje evropskih sredstev in socialne posledice v Šaleški dolini zaradi opuščanja premoga. Predsednik sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot je izpostavil, da pričakujejo, da bo opuščanje premoga potekalo vsaj kolikor toliko pravično, da bodo rudarji socialno preskrbljeni in ne bodo izgubili zaposlitve. Ob tem je spregovoril tudi o socialnem dialog glede opuščanja premoga. Kot je dejal, izdelana študija kaže, da je smiselno določiti čim kasnejši rok zapiranja, da se je mogoče čim bolje pripraviti na to. Prav tako z vsako letnico- 2033, 2038 ali 2040 predčasno izpolnimo okoljske zahteve EU za leto 2050.
Direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je poudaril, da je bistveno vprašanje, kako optimalno pripraviti strategijo izkopa, ki se bo dotikala tudi tako specifičnih kadrov, njihovega prezaposlovanja znotraj skupine in prekvalifikacije, novih delovnih mest in sanacije vplivov premogovništva v dolini. Po njegovem mnenju se z razumskim pristopom lahko izognemo vsem negativnim posledicam. Opisal je še, kako bo potekal postopek zapiralnih del, tako tehnično kot kadrovsko.
Župan mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril, da ne bi smeli toliko govoriti o tem, kdaj opustiti rabo premoga, ampak predvsem, kaj je treba postoriti, da bomo izpolnili vse potrebne pogoje za to, da bomo lahko začeli opuščati premog. Gre za prestrukturiranje vsaj 5000 delovnih mest in za iskanje nadomestnega toplotnega vira. Pred zaprtjem je potreben zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, iz katerega bi bilo razvidno, kaj vse je treba postoriti, da bo vsem zaposlenim zagotovljena socialna varnost, vsi pogoji za zaprtje, odpiranje novih ustreznih delovnih mest.
Gregor Skender iz svetovalne družbe Deloitte Slovenija je predstavil možnosti za prekvalificiranje delavcev v procesu zapiranja premogovnika oziroma zagotovitvi socialne varnosti posameznika. Znotraj regije se morajo zagotavljati raznovrstna delovna mesta, potreben pa bo tudi pritok novega znanja od drugod in novih dejavnosti. Obstajajo številni ukrepi in mehanizmi, vsekakor pa je bistven socialni element.
Klemen Košir iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je o možnostih uporabe evropskih sredstev v Šaleški dolini spomnil, da je sklad pravični prehod namenjen izključno omejitvi posledic pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo na področju sociale, gospodarstva in degradiranega okolja, ki pa ne bodo zadoščala, zato je treba najti tudi druge vire financiranja znotraj evropske kohezijske politike . Potrebna pa so tudi nacionalna sredstva za primere socialne varnosti.