Računsko sodišče je izdalo porevizijsko poročilo o popravljalnem ukrepu pri reviziji udejanjanja e-mobilnosti.
V revizijskem poročilu je računsko sodišče namreč ugotovilo, da Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), ki je pristojno za to področje, ni pripravilo nacionalnega okvira politike v skladu z evropsko zakonodajo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, saj Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v republiki Sloveniji ne vsebuje vseh predpisanih vsebin. Strategija za alternativna goriva ne upošteva v celoti zahteve evropske direktive, ki se nanaša na oceno prihodnjega razvoja trga z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter vzpostavljanja ustrezne infrastrukture.
Strategija za alternativna goriva vsebuje navedbo glede trenutnega stanja števila vozil in polnilne infrastrukture, ne vsebuje pa ocene prihodnjega razvoja trga in vzpostavitve ustrezne infrastrukture ter ne navaja morebitnih dejavnikov, ki nanjo vplivajo, ampak zgolj načrtovano število in strukturo vozil na alternativna goriva in polnilne infrastrukture za posamezna leta. Ocena prihodnjega razvoja trga alternativnih goriv in vzpostavitve infrastrukture bi morala ob upoštevanju širokega nabora spodbud in ukrepov ter ob upoštevanju različne stopnje razvoja tehnologije in infrastrukture ter nediskriminatorne dostopnosti do polnilnih mest za vsako gorivo podati informacije o možnem razvoju trga alternativnih goriv in vzpostavitve infrastrukture. Ukrepi za uresničitev nacionalnih ciljev za spodbujanje e-mobilnosti v strategiji za alternativna goriva niso natančno določeni, saj je v ob sprejemu strategije za alternativna goriva sklenila, da bo za izvajanje strategije ministrstvo pripravilo akcijski program, kar pa ni storilo. Ukrepi za spodbuditev vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva so navedeni samo za eno vrsto alternativnega goriva, in sicer stisnjeni zemeljski plin.
Strategija za alternativna goriva tudi ne določa opremljenosti mestnih/primestnih naselij, drugih gosto poseljenih območij in omrežij z javno dostopnimi polnilnimi mesti za električna vozila, ampak le lokalnim skupnostim predlaga pripravo dolgoročnega plana umestitve in izgradnje polnilnic in sprejem občinskih aktov za postavitev polnilnic.
V revizijskem poročilu je računsko sodišče navedlo, da ministrstvo ni pripravilo dokumenta razvojnega načrtovanja za e-mobilnost v skladu z uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, ker strategija za alternativna goriva ne vsebuje vse
predpisane vsebine v celoti. Ministrstvo ni ustrezno določilo kazalnikov, primernih za spremljanje uresničevanja in merjenja doseganja ciljev in razvojnih učinkov, niti ni načrtovalo vseh skupnih stroškov in virov financiranja ukrepov. Ker je večina ciljev in ukrepov kvantificiranih ter je njihovo izhodiščno in
načrtovano stanje določeno, se lahko uporabijo kot kazalniki.
Dokument razvojnega načrtovanja mora vsebovati tudi institucionalni okvir in organizacijo izvajanja, vrednotenja in spremljanja ter prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji, s civilno družbo in vključevanje strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja. Strategija za alternativna goriva ne določa nosilcev izvajanja, razen pri priporočilih lokalnim skupnostim, in vrednotenja, določa pa spremljanje, v okviru katerega naj bi ministrstvo vsako leto pripravilo pregled izvajanja in doseženih rezultatov in po potrebi dopolnilo oziroma predlagalo vladi spremembo strategije za alternativna goriva.
V strategiji za alternativna goriva aktivnosti glede načela partnerstva in vključevanja javnosti niso prikazane, so pa nosilci izvajanja ukrepov navedeni v akcijskem programu za alternativna goriva v prometu.
Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2020 in 2021 kmalu v obravnavi na vladi
MzI je tako v odzivnem poročilu, ki ga je moral pripraviti v 90-ih dneh, moral izkazati, da je pripravilo načrt aktivnosti za dopolnitev strateških in izvedbenih dokumentov z manjkajočo predpisano vsebino (določitev naselij, ki bodo opremljena z javno dostopnimi polnilnimi mesti za električna vozila, ocena prihodnjega razvoja trga električnih vozil in vzpostavljanje ustrezne infrastrukture ter pričakovani razvojni učinki).
MzI je pripravil Poročilo o izvajanju akcijskega programa za alternativna goriva v letu 2019 in Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2020 in 2021. Dokumenta sta medresorsko usklajena in sta v postopku predložitve vladi v obravnavo. Ministrstvo je ugotovilo, da obstoječa pravna podlaga ne določa jasne delitve nalog pri posameznih ukrepih med različnimi deležniki, kar predstavlja tveganje za njihovo izvedbo. MzI načrtuje njihovo ureditev in pripravo predloga sprememb in dopolnitev strategije za alternativna goriva v okviru projekta Tehnična podpora za pripravo strokovnih podlag za Zakon o alternativnih gorivih v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v republiki Sloveniji, ki se je pod mentorstvom Generalnega direktorata za podporo strukturnim reformam Evropske komisije pričel izvajati v septembru 2020 in naj bi trajal dve leti.
Prenovljena strategija za alternativna goriva bo vsebovala tudi oceno prihodnjega razvoja trga in vzpostavitve ustrezne infrastrukture in dejavnike, ki nanjo vplivajo. Ocena prihodnjega razvoja trga alternativnih goriv in vzpostavitve infrastrukture bo ob upoštevanju širokega nabora spodbud in
ukrepov ter ob upoštevanju različne stopnje razvoja tehnologije in infrastrukture ter nediskriminatorne dostopnosti do polnilnih mest za vsako gorivo podala informacije o možnem razvoju trga alternativnih goriv in vzpostavitve infrastrukture.
MzI pojasnjuje, da je napovedana tudi prenova evropske direktive iz leta 2014, ki bo na podlagi analize stanja v državah članicah in specifičnih potreb s področja vrste ali uporabe goriva obravnavala vsebine, ki se nanašajo na pripravljenost odziva na bistveno večje povpraševanje, minimalne zahteve za postavitev infrastrukture, brezhibne storitve za potrošnike, specifične potrebe težkih tovornih vozil ter specifične potrebe in ustreznost različnih goriv/tehnologij. Priprava in sprejem direktive bosta sovpadala s prenovo
strategije za alternativna goriva in področne zakonodaje, ki bosta tako upoštevali vse določbe prenovljene direktive.
Prav tako MzI pojasnjuje, da dejansko stanje električnih vozil ne dosega
načrtovanega, in pojasnjuje razloge za odstopanje, med katerimi so prenizka ponudba glede na povpraševanje, nizka kupna moč in pomanjkanje polnilne infrastrukture v večstanovanjskih zgradbah.
Ministrstvo v je v poročilu navedlo izvedene aktivnosti, ki se nanašajo na evidentiranje javne polnilne infrastrukture in sodelovanje pri vzpostavitvi celovitega informacijskega sistema, ki ga financira Evropska komisija v okviru
Instrumenta za povezovanje Evrope. Ministrstvo ugotavlja, da bo treba izvesti revizijo strategije za alternativna goriva in pripadajočega akcijskega programa, preoblikovati finančne mehanizme financiranja projektov infrastrukture za alternativna goriva in omogočiti enostavnejši dostop do nepovratnih sredstev
in posojil evropskih institucij.
Ministrstvom, pristojnim za področje financ, okolja in prostora, gospodarskega razvoja in tehnologije, izobraževanja, znanosti in športa ter javne uprave, Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Službi vlade RS za zakonodajo je MzI v medresorsko usklajevanje posredoval predlog za ustanovitev medresorske delovne skupine za pripravo in spremljanje akcijskega programa za alternativna goriva v prometu in jih pozvalo k imenovanju predstavnikov v skladu s predlaganim sklepom. Naloge medresorske delovne skupine so priprava posodobljenega akcijskega programa za dvoletno obdobje, ki bo upošteval spremembe na trgu in spremenjene pogoje, ter priprava letnega poročila o izvajanju ukrepov. Aktivnosti na ravni ministrstva, ki se nanašajo na področje infrastrukture za alternativna goriva, vozil in energije, bo izvajala interna delovna skupina, ki jo bo imenoval minister ter jo bodo sestavljali predstavniki direktoratov ministrstva.
Ministrstvo bo predlog strategije in akcijski program za alternativna goriva v prometu dopolnilo z manjkajočimi vsebinami, kot jih zahtevata evropska direktiva in uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, in sicer določitev naselij, ki bodo
opremljena z javno dostopnimi polnilnimi mesti za električna vozila, ocena prihodnjega razvoja trga električnih vozil in vzpostavljanje ustrezne infrastrukture ter pričakovani razvojni učinki.
Ministrstvo je v odzivnem poročilu predstavilo še terminski načrt aktivnosti, in sicer bo ko konca letošnjega leta imenovalo interno delovno skupino, do 31. januarja prihodnjega leta bo imenovalo medresorsko delovno skupino. Prav tako bo do 31. januarja 2021 izvedlo projekt obnovljivih virov energije (ogrevanje, promet) z izborom predlogov rešitev za promet. Do 30. aprila prihodnje leto bo pripravljeno gradivo za obravnavo na vladi, ki se nanaša na Poročilo o izvajanju akcijskega programa za alternativna goriva v prometu za leto 2020 in Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2021 in 2022. Do 31. julija 2021 bo končana aktivnost registracije javnih polnilnih mest z izdajo sklepov deležnikom. Ministrstvo bo do 30. avgusta prihodnje leto vzpostavilo informacijski sistem za polnilno infrastrukturo na alternativna goriva in do konca leta 2020 pripravilo predlog Zakona o alternativnih gorivih in prenovilo strategije za alternativna goriva. Do 30. junija 2023 pa načrtuje v obravnavo na vlado predlpredložiti omenjeno strategijo.