Vlada naj pridobi informacijo o načrtovanem poslovnem izidu HSE in TEŠ ter o načrtovanih ukrepih za obvladovanje tveganj ter poslovanjem obeh družb.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je obravnaval priporočila skupine poslancev v zvezi s problematiko investicije TEŠ 6 in njenega vpliva na poslovanje TEŠ in HSE. Po mnenju skupine poslancev je kljub temu, da so to problematiko že večkrat obravnavali, tako v odborih kot tudi v DZ, treba nekatere stvari ponovno osvetliti. TEŠ 6 namreč predstavlja eno največjih energetskih investicij in eno največjih investicij v zgodovini Sloveniji nasploh.
Predstavnik skupine poslancev Danijel Krivec je večinoma nove obraze v odboru najprej seznanil z vsemi priporočili, predlogi in tudi zahtevami, ki sta jih odbor in DZ v prejšnjem sklicu naslavljala tako na vlado, kot na vsa pristojna ministrstva, ki skrbijo za izvedbo investicije TEŠ 6. Iz predstavljenega izhaja, da do sedaj v DZ praktično ni bilo posredovanega nič relevantnega. Še več, izkazalo se je, da vlada ne izvaja niti svojih sklepov, ki jih je sprejela na sejah. Tako kljub pozivom prejšnji vladi do danes še vedno ni sprejet šesti noveliran investicijski program za projekt TEŠ 6 in ni bilo predstavitve vpliva spremenjenih razmer povezanih z investicijo v TEŠ 6 na likvidnost poslovanja in poslovne rezultate družb HSE in TEŠ ter ocena tveganja za unovčitev poroštva RS kakor tudi ni poročila o zakonitosti ravnanj organov HSE in TEŠ.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v razpravi dejal, da se vlada zaveda problematike glede TEŠ 6, zato je za razjasnitev dejstev že sprejela določene ukrepe. Eden od teh je ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila predloge zakonskih podlag, ki bi omogočali revizijo investicije v TEŠ 6 oziroma vseh podobnih večjih investicij. In to tako z vidika revizijskih aktivnosti, kot tudi z vidika preprečitve tveganj pri morebitnih novih velikih investicijah. Kot je še dejal, mora delovna skupina svoje predloge pripraviti do sredine decembra. Glavne naloge vlade v prihodnje pa so, da prepreči vsakršne nadaljnje nepravilnosti pri dokončevanju tega projekta, odkrije in sankcionira morebitne pretekle nepravilnosti ter poskrbi za zmanjšanje tveganj, da bi prišlo do unovčenja državnega poroštva za TEŠ 6. Po mnenju ministra je ključna naloga slovenskega državnega holdinga, da v okviru svojih pristojnosti zagotovi, da bosta tako HSE kot TEŠ, v povezavi z njim pa tudi Premogovnik Velenje, delovala tako, da bo to tveganje za morebitno unovčenje poroštva čim manjše.
Zakaj in kako je prišlo do povišanj vrednosti investicije TEŠ 6 je članom odbora pojasnil direktor HSE Blaž Košorok. Kot je poudaril, je HSE vladi vedno posredoval informacije, ki jih je zahtevala in ki so bile vedno verodostojne. Kot je poudaril, je ključna predpostavka v celotni finančni konstrukciji cena energenta, torej premoga. In dogovorjena cena 2,25 evra za gigajoul po njegovem mnenju ni dosegljiva, zato je ekonomska uspešnost izvedljivosti tega projekta vprašljiva. Sploh pa takšna cena ni dosegljiva iz Premogovnika Velenje, ki se sooča še s številnimi drugimi težavami. Naloga HSE kot odgovornega upravljalca premoženja, tako TEŠ kot ključnega delničarja v Premogovniku Velenje pa je, da naredi vse, da do unovčitve državnega poroštva ne pride. Tako HSE že eno leto prevzema dolgove, ki jih ima TEŠ do dobaviteljev. Poleg tega pa so se na podlagi sklepa ustanovitelja lotili tudi priprave načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranja skupine Premogovnik Velenje, ki se bo morala v bodoče ukvarjati s svojim temeljnim poslanstvom, torej kopanjem premoga. Podobno je s TEŠ, za katerega je v izdelavi podoben načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja.
Direktor TEŠ Matjaž Eberlinc je odbor seznanil, da je novelirani investicijski programom v pripravi ter da ostaja odprto le poglavje cene premoga. Kar pa se tiče samega poslovanje družbe pa je pojasnil, da v letošnjem letu pričakujejo slab rezultat. TEŠ je že v prvih devetih mesecih posloval z izgubo, predvsem na račun manjše proizvodnje električne energije. Ta je bila v primerjavi s planom za letošnje leto za 14 odstotkov manjša od načrtovane. (pb)