Poročilo poudarja potrebo po zaključku pogajanj o predlogih zelenega dogovora, ki jih je predložila Evropska komisija in o katerih se še vedno pogajajo, ter potrebo po zagotovitvi sistemskih sprememb v ključnih industrijskih sektorjih, zlasti v kmetijstvu in transportu. K temu bo zelo pripomoglo učinkovito izvajanje zakonodaje zelenega dogovora na terenu.
Poročilo kaže, da EU morda ne bo izpolnila večine ciljev do leta 2030. Položaj je videti še posebej zahteven, ko gre za prednostni cilj 8. okoljskega akcijskega programa za zmanjšanje okoljskih in podnebnih pritiskov, povezanih s proizvodnjo in potrošnjo. To vključuje cilje glede porabe energije, stopnje krožne rabe materiala in deleža površin z ekološkim kmetovanjem, za katere se zdi, da je malo verjetno, da bodo doseženi do leta 2030.
Ocena ugotavlja napredek na več področjih, kot so: zmanjšanje emisij, kakovost zraka, zelene finance in celotno gospodarstvo. Hkrati pa izpostavlja, da bo treba v prihodnje še okrepiti prizadevanja, da bi dosegli korenite spremembe v različnih pomembnih gospodarsko-družbenih sistemih (hrana, energija, mobilnost, trgovina, zgradbe in drugo) ter zagotovili dobrobit vseh znotraj planetarnih meja.
Nekatera priporočila vključujejo prenos davčnega bremena na tiste, ki uporabljajo več virov in povzročajo več onesnaževanja, ter pospešitev postopnega opuščanja okolju škodljivih subvencij, kar lahko prispeva k povečanju javnega in zasebnega financiranja, namenjenega zelenemu prehodu. Potreben je tudi večji napredek pri bolj trajnostnih vzorcih proizvodnje in potrošnje, hkrati pa spodbujati konkurenčnost, odpornost in strateško avtonomijo. Gospodarstvo EU še vedno uporablja preveč surovin in virov energije, povezanih z visokimi ravnmi onesnaževanja zraka, vode in tal, kar povzroča velik pritisk na ekosisteme, biotsko raznovrstnost, tla in vodo.
Poročilo zaključuje, da številni cilji spremljanja 8. okoljskega akcijskega programa odražajo visoke ambicije evropskega zelenega dogovora in, da bodo države članice morda potrebovale več časa, da sprejmejo ukrepe za njihovo uresničitev. Hkrati več ciljev zahteva dva do devetkrat hitrejši napredek do leta 2030 v primerjavi z napredkom v zadnjih desetih letih. Na splošno je nujno potrebno strožje izvajanje obstoječe zakonodaje s strani držav članic, morebitno potrebne dodatne politike in ukrepe ter vključevanje okoljskih in podnebnih politik v druge politike.
Poročilo o napredku temelji na okviru za spremljanje 8. okoljskega akcijskega programa, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2022. Spremlja in ocenjuje napredek pri doseganju podnebnih in okoljskih ciljev v EU in njenih 27 državah članicah. Poročilo na podlagi podatkov in strokovnega znanja ocenjuje napredek EU na področju podnebne nevtralnosti, odpornosti in globalne trajnosti.