Deset največjih evropskih onesnaževalcev z ogljikovimi izpusti v letu 2022 so bile vse premogovne elektrarne. Njihov skupni delež izpustov znaša kar četrtino izpustov energetskega sektorja, kar je 13 odstotkov vseh izpustov. V letu 2022 je 60 odstotkov vseh emisij energetskega sektorja nastalo zaradi rabe premoga za proizvodnjo elektrike. Nemčija in Poljska sta odgovorni za kar dve tretjini teh izpustov.
Hkrati analiza družbe Ember ugotavlja, da so tri energetske družbe, nemški RWE, poljski PGE in nemški EPH, že šesto leto zapored odgovorne za kar 30 odstotkov izpustov elektroenergetskega sektorja. Večji del tega predstavljajo elektrarne, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo lignit.
Pogled na podatke aplikacije Electricity maps kaže, da se Nemčija in Poljska še vedno močno opirata na premog pri proizvodnji elektrike. Nemčija, ki je sredi aprila ugasnila še zadnje tri jedrske elektrarne, je zdaj še bolj odvisna od premoga kot stabilnega in zanesljivega vira električne energije, ki kljub investicijam v obnovljive vire še vedno predstavlja več kot 30-odstotni delež proizvodnje.
Vseeno pa bo Nemčija mnogo lažje izstopila iz premoga kot Poljska, kjer je le dobra četrtina proizvodnje nizkoogljična. Po poročanju Notes from Poland je energetska kriza zaradi rusko-ukrajinskega konflikta državo prisilila ne le v odložitev načrtov za ugašanje premogovnih elektrarn ampak celo v ponovno odpiranje premogovnikov in rast količin izkopane rude. Trenutno poljska vlada tako predvideva upadanje rabe premoga le za 11 do 28 odstotkov do leta 2040.
Poljska je sicer bogata s premogom in večino izkopane rude država porabi za svoje potrebe – tako industrijske kot zasebne, saj se kar tretjina tamkajšnjih gospodinjstev ogreva s premogom, kar pomeni, da bo zagotavljanje nadomestnega nizkoogljičnega vira ogrevanja predstavljajo še dodatni izziv pri opuščanju rabe premoga. Prvotni cilj države, da premogovnike zapre do leta 2049, se tako zdi praktično nerealen.