Energetika

Izpusti CO2 v EU lani skoraj tri odstotke nižji kot v letu 2021

Izpusti ogljikovega dioksida so po ocenah agencije Eurostat v lanskem letu dosegli skoraj 2,4 gigatone – s čimer so bili za 2,8 odstotka manjši od leta poprej. Upad izpustov je predvsem posledica zmanjšane rabe zemeljskega plina ob zaostrovanju ukrajinsko-ruskega konflikta.

Izpusti CO2 v EU lani skoraj tri odstotke nižji kot v letu 2021

V letu 2022 so se izpusti ogljikovega dioksida v Evropski uniji zmanjšali v 17 državah članicah. Največji, 12,8 odstotni padec so zabeležili na Nizozemskem, sledita pa Luksemburg z 12 odstotki in Belgija z 9,7 odstotki. Bolgarija je medtem povečala svoje izpuste za 12 odstotkov, sledita pa ji Portugalska z 9,9 odstotki ter Malta s 4,1 odstotka.

Na področju izpustov posebno mesto pripada Nemčiji, ki še vedno povzroči kar četrtino skupnih izpustov v Evropski uniji, sledijo pa ji Italija in Poljska s po 12,4 odstotki, in Francija z 10,7 odstotki.

Slovenija je na področju izpustov blizu povprečja Evropske unije, saj so padli skupno za 2,2 odstotka. Poraba tekočih goriv je sicer zrasla za 14,3 odstotka, medtem ko je raba trdnih goriv upadla za 24,7 odstotka.

Izpusti ogljikovega dioksida predstavljajo približno tri četrtine vseh toplogrednih izpustov človeškega izvora in močno prispevajo h globalnemu segrevanju. Na količino izpustov vplivajo različni dejavniki, od izbire energentov do standardov bivanja, gospodarska rast, velikost prebivalstva, promet in industrija. V preteklem letu je sicer močno, za kar 13 odstotkov, upadla količina izpustov iz zemeljskega plina, medtem pa so nekoliko porasli izpusti iz trdnih fosilnih goriv, kot sta premog in oljni skrilavec.

Padec emisij v skladu s trendi 

Izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji so se od leta 1990 do leta 2021 sicer zmanjšali za trideset odstotkov, v Sloveniji pa za skoraj deset odstotkov. Najnižjo raven izpustov so zabeležili leta 2020, med epidemijo Covid-19, saj so emisije med letoma 2019 in 2020 padle za več kot 10 odstotkov. Stabilizacija razmer v letu 2021 je povzročila 6,2-odstotno rast emisij.

Izpusti toplogrednih plinov se sicer nižajo kljub gospodarski rasti in rasti bruto domačega proizvoda – medtem ko se je BDP od leta 1990 do 2021 zvišal za 61 odstotkov, so se izpusti zmanjšali za 30 odstotkov. Med vzroke za ta trend uvrščajo rast rabe obnovljivih virov energije, zmanjševanje rabe fosilnih goriv in izboljšave na področje energetske učinkovitosti, pa tudi strukturne spremembe v gospodarstvu, v zadnjih letih pa še recesijo leta 2020 zaradi epidemije Covid-19 ter posledično gospodarsko okrevanje v letu 2021, v letu 2022 pa je na rabo fosilnih goriv kot povzročiteljev izpustov močno vplival še vojna v Ukrajini. 

Spremembe so dolgoročne, posledice pa energijsko manj potratno gospodarstvo ter zmanjšana intenzivnost rabe fosilnih goriv za proizvodnjo in rabo energije. V zadnjih 30 letih so se znižale tudi potrebe po energiji za ogrevanje gospodinjstev, saj so zime toplejše, kar prav tako znižuje izpuste. Količine izpustov so se tako zmanjšale v večini sektorjev z izjemo prometa, hlajenja in klimatskih naprav, kjer so se izpusti celo povečali, zmanjšale pa so se tudi površine gozdnih površin, ki izpuste nevtralizirajo. Izpusti so v največji meri padli na področju industrijske proizvodnje, gradbeništva, proizvodnje elektrike in toplote, železarstva, jeklarstva in ogrevanja.

 

Katarina Prelesnik
O avtorju