Izpostavljeno

Izrabljeno jedrsko gorivo iz bazena v suho skladišče

V Nuklearni elektrarni Krško so zaključili osemletni projekt varnostne nadgradnje skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva. Skoraj 100-milijonska investicija v suho skladišče je končana in začel se je prenos prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za mokro skladiščenje.

Izrabljeno jedrsko gorivo iz bazena v suho skladišče

Projekt varnostne nadgradnje Nuklearne elektrarne Krško se z izgradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gradivo letos zaključuje. Suho skladišče je konec januarja pridobilo tudi uporabno dovoljenje, s čimer so v nuklearki lahko začeli s postopki premeščanja prvega dela izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za mokro skladiščenje v objekt suhega skladišča.

Za potrebe suhega skladiščenja so na območju nuklearke zgradili objekt velikosti 50 x 70 x 20 metrov, debelina armirane betonske temeljne plošče pa je kar 1,75 metra. Objekt omogoča pasivno hlajenje s prostim pretokom zraka, v objektu pa pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo redno izvajajo merjenja gama sevanja, nevtronskega sevanja, temperature in vlažnosti.

V objektu je prostor za 70 skladiščnih zabojnikov, ki ščitijo izrabljeno gorivo pred ekstremnimi vremenskimi in potresnimi vplivi, hkrati pa so vplivi na okolje minimalni. V vsakem zabojniku je prostora za 37 gorivnih elementov. V letošnjem letu načrtujejo selitev 16 zabojnikov s skupno 592 gorivnimi elementi.

Do letos so vse izrabljeno gorivo krške nuklearke sicer hranili v bazenu za izrabljeno gorivo – od začetka obratovanja leta 1983 do konca leta 2022 je bilo teh elementov 1432 oziroma za 556 ton.

Izrabljeno gorivo, ki po končani uporabi še vedno oddaja toploto, sicer skladiščijo v bazenu, kjer s kroženjem vode odvajajo toploto, osemmetrski sloj vode nad elementi pa hkrati nudi zaščito pred sevanjem. Na ta način se količina toplote in sevanja postopno zmanjšuje in po petih letih v bazenu je gorivo pripravljeno za premestitev v suho skladišče.

Katarina Prelesnik
O avtorju