V slednjem je posebno poglavje namenjeno tudi energetiki in prinaša kar nekaj zanimivih ugotovitev. Tako naj bi se končna poraba energije v EU v letu 2022 v primerjavi z rekordnim letom 2021 zmanjšala za 3,9 odstotka in dosegla 37 771 PJ. Pri tem naj bi delež naftnih derivatov znašal več kot tretjino celotne porabe (36,8 odstotka), delež električne energije 23 odstotkov in zemeljskega plina 20,5 odstotka. V primerjavi z letom 1990 je bila skupna poraba energije v letu 2022 manjša za pol odstotka, je pa v tem obdobju zaznati precejšnjo spremembo v sami strukturi, in sicer od trdnih goriv in naftnih derivatov k obnovljivim virom in biogorivom ter tudi k električni energiji. Tako se je denimo delež trdnih goriv v navedenem obdobju zmanjšal iz 11,5 odstotka na samo 2,3 odstotka, delež obnovljivih virov in biogoriv pa povečal iz 4,3 odstotka na 12,2 odstotka. Poraba energije v prometu se je med leti 1990 in 2019, ko je bilo zaradi pandemije zaznati velik upad prometa, nenehno dvigovala in se je v tem obdobju povečala za 30,8 odstotka. Na drugi strani pa se je poraba energije v industriji v tem času zmanjšala za skoraj četrtino (23 odstotkov), pri čemer je bilo še zlasti velik padec zaznati v času globalne finančne in ekonomske krize leta 2009, ko se je zmanjšala za kar 13,6 odstotka.
Evropska gospodinjstva največ energije še vedno porabijo za ogrevanje
V letu 2022 so gospodinjstva največ energije porabile za ogrevanje, kar 63,5 odstotka, sledita poraba energije za ogrevanje vode s 14,9 odstotka in poraba za razsvetljavo in električne naprave s 13,9 odstotka. Čeprav poraba energije za hlajenje še vedno predstavlja skromen delež v skupni porabi gospodinjstev (med 0,6 in 0,9 odstotka), pa se ta delež hitro povečuje. Tako se je denimo delež energije za hlajenje v skupni porabi med leti 2019 in 2022 povečal kar za 38,8 odstotka, medtem ko se je skupna poraba zmanjšala za 2,6 odstotka. Zanimivi so tudi podatki o uporabljenih energetskih virih v gospodinjstvih, pri čemer je štiri petine končne rabe energije v letu 2022 izhajalo iz treh ključnih virov – zemeljskega plina (30,9 odstotka), električne energije (25,1 odstotka) in obnovljivih virov in biogoriv (22,6 odstotka).
Med državami obstajajo precejšnje cenovne razlike
Cene električne energije in plina so sestavljene iz treh bistvenih komponent, same cene energije, omrežnine in različnih prispevkov in dajatev. Ti posamezni deleži se med evropskimi državami precej razlikujejo, pri čemer so po ruski invaziji na Ukrajino in posledične energetske krize države sprejemale različne ukrepe za ublažitev posledic energetske draginje in so bile subvencije v nekaterih primerih celo višje, kot so znašali stroški davkov in dajatev. Tako primerjave za leto 2022 in tudi drugo polovico leta 2023 niso ravno najbolj objektivne, pa vendarle kažejo na velike cenovne razlike med posameznimi državami članicami. Tako je v drugi polovici leta 2023 povprečna cena električne energije za gospodinjstva z letno porabo med 2500 in 5000 kWh znašala 0,283 evra za kWh, pri čemer pa so imela nemška gospodinjstva kar 3,6-krat dražjo elektriko kot tista na Madžarskem. Podobno velja tudi za zemeljski plin, kjer je povprečna cena za gospodinjstva z letno porabo med 20 in 200 GJ dosegla 0,0113 evra za kWh, a so pri tem na Švedskem morali zanj odšteti kar 6,2-krat več kot odjemalci na Madžarskem.
Sicer pa je bila tudi v letu 2022 za države članice EU značilna velika uvozna odvisnost, in sicer je v povprečju znašala 62,5 odstotka, pri čemer nobena izmed držav ni bila energetsko samozadostna. K zmanjševanju energetske odvisnosti naj bi v prihodnje bistveno prispevalo povečanje deleža obnovljivih virov, a je pot do tja še dolga. Tako so leta 2022 obnovljivi viri v končni porabi znašali 23 odstotkov, kar je bilo le za sedem odstotkov več kot pred desetletjem. So pa v tem času nekatere države vendarle dosegle velik napredek – Švedska je denimo leta 2022 že 66 odstotkov potrebne energije zagotavljala iz obnovljivih virov, dve petine potrebne energije pa so iz obnovljivih virov uspeli zagotoviti tudi na Finskem, v Latviji in na Danskem.