Poročilo o stanju energetske unije za leto 2022 je tretje poročilo od sprejetja Evropskega zelenega dogovora in prvo po sprejetju načrta REPowerEU. Poudarja izzive, s katerimi se je energetski sektor soočil v zadnjih 12 mesecih, in napredek, dosežen pri obravnavanju kratkoročnih vprašanj in dolgoročnih podnebnih ciljev Evrope. Poročilo obravnava zlasti odziv energetske politike EU na trenutno energetsko krizo, ki jo je zaostrila ruska vojna v Ukrajini. Kot v poročilu izpostavlja Evropska komisija, smo v letu 2022 priča pretresom na energetskih trgih, nestanovitnosti cen in energetski negotovosti po vsem svetu, kar je močno vplivalo na energetski sistem EU. EU in njene države članice zato preoblikujejo in pospešujejo priprave svojih energetskih in podnebnih strategij, da bi te odražale nove geopolitične realnosti in obravnavale potrebo po cenovno dostopni energiji.
V poročilu med drugim ugotavlja, da so vse države članice EU izvedle ukrepe za boj proti višjim cenam energije in, da je EU že presegla 91-odstotno zapolnjenost skladišč zemeljskega plina. Delež ruskega plina v uvozu EU je padel z 41 odstotkov leta 2021 na devet odstotkov v septembru letošnjega leta, ključni vir pa je zdaj utekočinjeni zemeljski plin, saj predstavlja 32 odstotkov celotnega neto uvoza plina v EU. EU je od maja do avgusta letos proizvedla rekordnih 12 odstotkov električne energije iz sončnih in 13 odstotkov električne energije iz vetrnih elektrarn, prvi znaki pa kažejo tudi, da bo leto 2022 rekordno leto za evropski fotovoltaični trg z letno rastjo uvajanja med 17 in 26 odstotki na največjih trgih držav EU. Poročilo ugotavlja, da naj bi delež OVE v mešanici električne energije narasel iz 37 odstotkov leta 2021 na 69 odstotkov leta 2030. Ker je EU v prihodnjih letih obljubila več kot 21 milijard evrov za vodikove projekte, so se proizvajalci elektrolizatorjev v Evropi zavezali, da bodo povečali svojo zmogljivost proizvodnje elektrolizerjev za desetkrat - na 17,5 GW do leta 2025. Poročilo ugotavlja, da je EU leta 2020 presegla svoje cilje glede zmanjšanja emisij (32 odstotkov), energetske učinkovitosti (pet do šest odstotkov nižje od 20-odstotnega cilja) in OVE (22,1 odstotka). Čeprav so se emisije glede na leto prej leta 2021 ponovno povečale, ostajajo pod ravnmi izpred pandemije. Po več kot petodstotnem padcu v letu 2020 zaradi epidemioloških omejitev, so subvencije za fosilna goriva v EU v letu 2021 ostale dokaj stabilne, saj je bilo povečanje v prometu in industriji kompenzirano z zmanjševanjem subvencij za fosilna goriva v energetskem sektorju.
Skupaj s tem poročilom je Evropska komisija pripravila tudi povzetke za vsako državo članico EU, ki nudijo celovit pregled energetskega položaja vsake države. Evropska komisija Sloveniji priporoča, naj diverzificira uvoz fosilnih goriv in zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv s pospešenim uvajanjem OVE, zlasti z nadaljnjo racionalizacijo postopkov izdajanja dovoljenj, in naj okrepi elektrodistribucijsko omrežje. Povečati mora izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, predvsem v gradbeništvu, elektrifikaciji prometnega sektorja in zagotoviti zadostno zmogljivost energetske infrastrukture in čezmejnih povezav.
Evropska komisija priskočila na pomoč državam EU pri posodobitvi NEPN
Podrobnejša poročila in dokumenti, ki spremljajo poročilo, pa poudarjajo napredek pri izvajanju energetske unije, ki zajema vprašanja, kot so konkurenčnost, izplačevanje subvencij in doseganje ciljev za leto 2020. Preučujejo tudi prihodnje posodobitve nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic, ki zagotavljajo podlago za pripravo poročila o napredku izvajanja NEPN in za posodobitev le-teh do junija 2023. Ta posodobitev ponuja edinstveno priložnost za odraz višjih ciljev za leto 2030 in upoštevanje drugih dogodkov. Države članice usmerja, kako naj posodobijo NEPN za obdobje 2021–2030, da bodo ti kar najbolje odražali različne spremembe politike, ki so bile uvedene v zadnjih nekaj letih, in kako povečati svoje energetske in podnebne cilje v smeri podnebne nevtralnosti. Posodobitve NEPN, namenjene spodbujanju potrebnih naložb za dosego teh ciljev z zagotavljanjem stabilnega okvira do konca desetletja, bi morale okrepiti tudi odpornost in cenovno dostopnost energetskega sistema. Države EU spodbuja k izvedbi ambiciozne in participativne posodobitve svojih NEPN, hkrati pa jih poziva h krepitvi regionalnega sodelovanja.
Osnutek smernic o delitvi stroškov in koristi pri čezmejnih projektih sodelovanja na področju OVE izpostavlja načine, kako lahko države bolje sodelujejo pri doseganju individualnih in skupnih ciljev glede OVE, na primer z osredotočanjem na naložbe v OVE na območjih z največjim geografskim potencialom. Zaradi številnih administrativnih vprašanji, ki ovirajo čezmejno sodelovanje, zlasti glede delitve stroškov in koristi, dokument zagotavlja smernice o tem, kako najti obojestransko koristne rešitve za ta vprašanja.
Poročilo o doseganju ciljev glede OVE do leta 2020 potrjuje, da je EU leta 2020 dosegla 22,1-odstotni delež OVE v bruto končni porabi energije, s čimer je presegla 20-odstotni cilj, določen v direktivi o OVE iz leta 2009. Večji del desetletja se je skupni delež OVE povečeval za 0,8 odstotne točke letno, med letoma 2019 in 2020 pa je zaradi nižje skupne porabe energije med epidemijo prišlo do povečanja tega deleža za 2,2 odstotne točke. Poročilo kaže, da je 26 držav članic EU doseglo ali preseglo svoj zavezujoči cilj glede OVE za leto 2020. Vendar pa bo zato, da bi dosegli predlagani cilj EU v okviru načrta RepowerEU (to je 45-odstotno povečanje za leto 2030) treba potrojiti uporabo OVE.
Poročilo o izplačilu subvencij v EU kaže, da je bilo leta 2020 skupaj izplačanih za 173 milijard evrov subvencij, kar je za sedem odstotkov ali 14 milijard evrov več kot leta 2015, pri čemer so se podpore za OVE povečale za 15 odstotkov na 81 milijard evrov. Podpore za energetsko učinkovitost so se povečale za 20 odstotkov na 15 milijard evrov, podpore za fosilna goriva pa so se zmanjšale za 1,5 odstotka (50 milijard evrov).
Poročilo o napredku konkurenčnosti tehnologij čiste energije za leto 2022 kaže, da je EU v ospredju raziskav na področju čiste energije, pri čemer naložbe v raziskave in inovacije stalno rastejo. Več javnih in zasebnih naložb v raziskave in inovacije na področju čiste energije, povečanje obsega in cenovno dostopna uvedba teh tehnologij so ključni za reševanje izzivov in izkoriščanje priložnosti tehnologij čiste energije v EU. Čeprav je dinamika financiranja pozitivna, strukturne ovire in družbeni izzivi še vedno zavirajo širitev čistih tehnologij v EU v primerjavi z drugimi velikimi gospodarstvi. Leta 2022 je EU potrdila svoj vodilni položaj v svetovnem merilu na področju raziskav in inovacij pri vetrni energiji ter potrdila položaj EU kot enega največjih trgov za fotovoltaiko. Kljub temu pa se še vedno srečuje z veliko konkurenco.
Poročilo o uspešnosti podpor za električno energijo iz OVE, dodeljenih z razpisi v EU kaže, da je bila uvedba razpisov za OVE za EU zelo uspešna poteza, saj je s tem zmanjšala stroške podpor (za 4,7 odstotka za sončno energijo in 14 odstotkov za vetrno energijo na kopnem), izboljšala uvedbo in zagotovila trden okvir za tehnološke izboljšave.
Izvedbena uredba o strukturi, obliki, tehničnih podrobnostih in postopku za integrirana nacionalna poročila o napredku na področju energije in podnebja pa od držav članic zahteva, da do 15. marca 2023 predložijo svoja prva poročila o napredku pri izvajanju njihovih NEPN. Prav tako uredba določa obliko in tehnične podrobnosti za ta dvoletna poročila o napredku izvajanja NEPN.