V okviru priprave osnutka posodobljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) sta MOPE ter konzorcij institucij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan pripravila in izvedla sklop dodatnih posvetov z javnostjo glede prenove politik in ukrepov na področju prometa, stavb in umeščanja v prostor.
Na posvetu glede prometa se je razprava osredotočila na načine zmanjšanja emisij v prometu s predlogi ukrepov, kot so zmanjšanje prometne aktivnosti, delo na daljavo, uvedba lokalnih pisarn, omejevanje prometa v mestih, omejitve hitrosti na avtocestah ter zbiranjem podatkov, ki bodo omogočali pametno polnjenje vozil in balansiranje omrežja. Glede potreb po širitvi tretjega pasu na ljubljanskem avtocestnem obroču so bila mnenja različna, vendar so se deležniki strinjali, da naj bo v primeru izgradnje ta namenjen javnemu potniškemu prometu ter vožnji v sopotništvu. Predstavniki ministrstva so povedali, da je v pripravi državna celostna prometna strategija, kjer bodo ukrepi podrobneje opredeljeni, saj sam NEPN ni usmerjen v ukrepe, ki so določeni na projekt natančno. Generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost Darko Trajanov je zaključek posveta pospremil z besedami, da je treba najti občutljivo ravnovesje med infrastrukturnimi, mehkimi, tehnološkimi in drugimi ukrepi ter novico, da lahko z novim upravljalcem javnega potniškega prometa, z začetkom junija 2024 pričakujemo 20 odstotkov več možnosti pri rabi javnega potniškega prometa.
Na posvetu glede stavb je bilo v razpravi izpostavljeno, da bi bilo dobro bolje opredeliti oziroma postopkovno izjasniti ukrepe oziroma instrumente, da ne prihaja do težav pri izvajanju ter poskrbeti za kadrovske okrepitve, da se izogne situacijam, kjer razpoložljivih sredstev ni možno porabiti zaradi manka kapacitet. Predlagano je bilo dodatno spodbujanje energetskih prenov stavb preko Eko sklada, spodbujanje usposabljanja izvajalcev ter uvedba sprememb davčne zakonodaje (nov nepremičninski davek, ki bi sankcioniral prazna stanovanja, znižanje davka za oddajo, ki pri premajhni ponudbi ne učinkuje na prav način in vzpostavitev davčnih olajšav, ki bi spodbujale prenove).
Na posvetu glede umeščanja v prostor, je bil poudarek na umeščanju OVE v prostor za pravočasno doseganje podnebno energetskih ciljev. Udeleženci so se osredotočili na identifikacijo potreb občinskih organov in prostorsko načrtovalske stroke ter preprek pri uvajanju kapacitet OVE. Na posvetu so poudarili, da je treba pri umeščanju zagotoviti čim zgodnejše vključevanje lokalnega prebivalstva ter ponuditi koristi za lokalno okolje. Izpostavljen je bil ukrep vzpostavitve tehničnih pisarn, ki bi izobraževale in nudile informacije, tudi za privatne investitorje o tem, kaj se namerava umeščati in na kateri pravni podlagi. Udeleženci so identificirali tudi potrebo po celovitem popisu zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst Nature 2000, saj tako ne bi prihajalo do ad hoc zbiranj v času samih postopkov umeščanja in posledično predhodnega vedenja o tem, kje so posegi v prostor bolj tvegani. Podano je bilo tudi priporočilo, da se vzpostavi dobro načrtovanje na regionalni ravni in okrepi kapacitete prostorsko načrtovalske stroke na ministrstvih. Podan je bil tudi predlog za usmerjeno in družbeno sprejemljivo umeščanje pri pripravi državnih prostorskih načrtov za neznanega investitorja, s čimer bi večjo vlogo pri umeščanju prevzela država.
MOPE in konzorcij bosta nadaljevala z aktivno pripravo osnutka prenove poglavja NEPN o politiki in ukrepih ter pripravo prvega osnutka ocene učinka načrtovanih politik. V novembru in decembru letos bo potekala še priprava osnutka okoljskega poročila. (pb)