V družbi GEN energija so konec lanskega leta vzpostavili simulator vodenja elektrarn na spodnji Savi, na katerem se dispečerji in dispečerji upravljavci usposabljajo za pravilno odzivanje na izredne dogodke. Zadeva se je odlično obnesla.
Center vodenja GEN od leta 2007, ko je bil ustanovljen, uspešno vodi bilančno skupino znotraj katere so NEK, SEL, HESS in TEB. Ob tem tudi zagotavlja Elesu kot sistemskemu operaterju večino rezerve za terciarno obratovanje v primeru izpada enot ali drugih razlogov primanjkljaja električne energije. V letu 2014 je družba GEN energija pridobila večinski delež na spodnji Savi, kar jim je omogočilo, da lahko elektrarne na spodnji Savi dejansko vodijo iz svojega centra vodenja. V začetku leta 2016 je center prevzel neposredno vodenje energetskih objektov HE Boštanj in HE Arto-Blanca. Z izgradnjo HE Brežice se bo iz centra vodila tudi HE Krško.
Obratovanje verige na spodnji Savi zahteva veliko optimiziranja ter hitre in pravilne odzive dispečerjev na množico različnih hidroloških ali drugih dogodkov. Vodenje ni enostavno, je povedal Bojan Urek, vodja sektorja proizvodnje GEN energije, saj je bilo treba vzpostaviti komunikacije do vseh objektov, redundančne komunikacije in usposobiti operaterje. Glavni akterji centra vodenja so dispečerji, ki so vrhunsko usposobljeni. Od 1. januarja 2016 imajo dve vrsti dispečerja, »starega«, ki izvaja svoje naloge tako kot do sedaj, in novega, ki dejansko daljinsko vodi hidroelektrarne iz centra. Za zdaj gre za daljinsko vodenje dveh HE, postopoma pa se bo v daljinsko vodenje prevzelo še novozgrajene HE v okviru HESS.
Da bi ohranili visoko raven znanja in usposobljenosti na področju vodenja verige HESS, so v družbi GEN v začetku leta 2016 sprejeli odločitev o izgradnji simulatorja za vodenje elektrarn na spodnji Savi. Izgradnjo so zaupali podjetju HSE Invest, ki je v preteklih letih že sodeloval pri izgradnji vseh elektrarn HESS. Projekt je bil ob intenzivnem sodelovanju osebja GEN končan v petih mesecih. Sledil je še mesec intenzivnega uglaševanja oziroma preverjanje simulatorskih odzivov glede na dejanske. Sredi decembra je bil simulator pripravljen.
Simulator omogoča za naprave in proizvodnjo neškodljivo treniranje odzivov na dogodke, ki se redno dogajajo (visoke vode, nizke vode, izpadi, čiščenje naplavin). Glede na to, da je programska oprema kopija opreme v realnosti je možno s pomočjo dela na simulatorju predlagati tudi določene izboljšave pri nastavitvah in delovanju dejanskih objektov.
Prednosti usposabljanja obratovalnega osebja na simulatorju so:
-
izvajanje vseh operaterskih akcij brez tveganj na napravah ali vpliva na proizvodnjo,
-
poenotenje znanja in ukrepanja,
-
potrditev vseh obratovalnih navodil, vezanih na vodenje,
-
možnost izvajanja t.i. what-if analiz, ki omogoča iskanje boljšega oziroma optimalnejšega operativnega vodenja,
-
vzdrževanje operaterske kondicije (znanje, veščine) in krepitev timskega dela.
Od kod ideja za simulator?
Ta ideja je tlela že dlje časa. Zgledovali smo se po simulatorju, ki ga imajo že več kot 15 let v NEK. Tam smo videli vse prednosti takšnega načina dela in smo ga želeli vzpostaviti tudi pri nas.
Za kaj gre pri simulatorju?
Na elektrarnah agregate krmilijo krmilniki. To so industrijski računalniki, ki imajo vgrajeno programsko opremo. Mi smo te krmilnike prenesli na simulator, jih povezali med sabo, dodali programsko opremo in jo prikazujemo na SCADA prikazovalnikih, ki so enaki kot v centru vodenja. Torej nismo pisali novega simulacijskega programa, pač pa smo obstoječe krmilnike prenesli k nam in jih medsebojno povezali. S tem smo dosegli identično obnašanje sistema z realnostjo.
Kako zgleda simulator?
Nahaja se v posebnem prostoru v Informacijskem središču GEN v Vrbini pri Krškem. Na steni sta nameščena dva velikostenska prikazovalnika, na katerih deluje enaka programska oprema sistema SCADA kot v realnem centru vodenja. Iz simulatorja ne moreš dostopati do pravih prikazov, le do njihovih kopij, na vsakem prikazu je to tudi poudarjeno z napisom »SIMULATOR«. Na teh slikah niso dejanski signali, ampak virtualno simulirani. Tudi komande dejansko ne gredo na HE, pač pa na naš krmilnik. Drugače pa je vtis operaterja ob pogledu na SCADO enak realnemu. Simulator ima poleg strežnika dve delovni postaji. Prva je namenjena operaterjem in navidezno deluje enako kot v centru vodenja, druga pa inštruktorju in navidezno deluje enako kot lokalno na HE HESS. Komunikacija med dispečerji in zunanjimi sodelavci (operater NEK, HESS, SEL, ELES) poteka preko telefona. Za vodenje elektronskega dnevnika imamo dodatni računalnik poslovnega omrežja. Zabeležimo vse dogodke, števčne podatke, pišejo se elektronske pošte, depeše do družb skupine GEN, do Elesa in podobno. Skratka, vse je tako, kot bi bilo na realnem delovnem mestu.
Kako poteka trening?
Naš program usposabljanja je opredeljen v novem postopku. Poteka v štirih sklopih po dva dni, sodelujeta dispečer in dispečer upravljavec, vsak s svojimi zadolžitvami. Simulator je v tej fazi izdelan le za hidroelektrarne na spodnji Savi, prikazujejo pa se tudi podatki drugih elektrarn v skupini. Vse scenarije vodi in nadzira inštruktor na svoji opremi, kjer lahko določi začetne pogoje, vključuje agregate, simulira izpad agregata, … Zaenkrat imamo pripravljenih dvanajst različnih scenarijev, štiri smo v prvem sklopu usposabljanja v tem letu že izvedli. Poleg tega na usposabljanju predstavimo tudi teoretične in razne aktualne vsebine, revizije postopkov, omejitve in podobno.
Kaj je bil glavni razlog za vzpostavitev simulatorja?
Osnovni namen je poenotiti vodenje HE na spodnji Savi. Gre za verigo hidroelektrarn, kjer so možni različni odzivi na dogodke. Med temi je lahko več pravilnih, a le nekaj optimalnih. Simulator je orodje, s katerim lahko dosežemo optimalno izvedbo takšnih odzivov. Učimo se ukrepanja v primeru izpadov agregatov, kako jih nadomestiti, kako zagnati drugi agregat, kako uporabljati prelivna polja, kako ukrepati v primeru visokih oziroma nizkih voda. Vse to so izzivi. Naš simulator v manjšem obsegu simulira tudi delovanje NEK, predvsem mislim na terciarni sistem, na hladilne stolpe, pretoke, črpalke hladilnih stolpov in izračunava faktor delta T. To je porast temperature reke Save oziroma mejnik, do katerega jo sme NEK maksimalno segreti. Ta omejitev je za nas zelo pomembna, ker vpliva na izkoristek NEK in lahko posredno znižuje proizvodnjo NEK in s tem bilančne skupine GEN. S simulatorjem se učimo tudi zagotavljati zadostne pretoke za hlajenje NEK, tudi v primerih, ko naravni dotok za to ne bi zadoščal (voda iz akumulacijskih bazenov HE na Savi). S pomočjo simulatorja preverjamo naša obratovalna navodila. Pri komunikaciji uporabljamo sistem preverjanja razumljivosti podanih navodil (uporabljena tripotna komunikacija). Simulator je uporaben tudi za različne analize dogodkov »Kaj bi bilo, če bi bilo?« … (»What If« analize).
Kakšne načrte še imate?
Proti koncu leta bi se radi povezali s simulatorjem NEK, kar pomeni, da NEK ne bi sama sebi simulirala pretoka reka Save, pač pa bi ta podatek prišel iz našega simulatorja. Dogovori o tem že potekajo. V tem letu smo organizirali srečanje dispečerjev SEL, HESS in GEN, kjer smo razpravljali o našem operativnem sodelovanju. Predstavili smo tudi delo na našem simulatorju in pri tem zagnali krajši scenarij. Porodila se je že tudi ideja o skupnem usposabljanju na simulatorju z operaterji HESS.