Zainteresirane javnosti lahko pripombe in predloge na dokument na e-naslov ministrstva posredujejo še do vključno 15. januarja.
Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je predlog EKS pripravilo v širokem procesu javnih posvetov, predstavitev in delavnic, pri čemer so sodelovala različna ministrstva, raziskovalne in druge ustanove, gospodarske družbe, nevladne organizacije in številni posamezniki. Široka javna razprava v času priprave EKS je pokazala odločno podporo skupni viziji, to je dolgoročnemu prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo.
EKS določa glavne usmeritve razvoja slovenske energetike in njeno dolgoročno vizijo ter skladno z Energetskim zakonom podaja usmeritve in vizijo energetske politike Slovenije, ki bodo v bolj konkretni obliki ukrepov določeni v prihodnjih akcijskih načrtih. Glavna naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji je zagotavljanje ravnotežja med štirimi osnovnimi stebri energetske politike: podnebno trajnostjo, zanesljivostjo oskrbe, preobrazbo v smeri naprednih omrežij in skupnosti ter konkurenčnostjo oskrbe z energijo. EKS določa strateške cilje in usmeritve do leta 2030 in okvirne cilje do leta 2050, ter na tak način postavlja izhodišča za nadaljnje odločitve pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo na trajnosten in konkurenčen način. Pri tem bodo imeli vodilno vlogo ukrepi učinkovite rabe energije, večje izkoriščanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter razvoj naprednih energetskih sistemov in storitev.
Z dokumentom določene usmeritve in cilje bo Slovenija dosegla z zasledovanjem petih ključnih ukrepov: povečanjem energetske učinkovitosti, z ozaveščanjem porabnikov in ponudnikov o trajnostni oskrbi in ravnanju z energijo, s podporo razvoju znanj s področja trajnostne oskrbe in ravnanja z energijo, z opuščanjem fosilnih virov ter postopnim prehodom na obnovljive in nizkoogljične vire ter z uvajanjem naprednih energetskih sistemov in storitev.
Po končani javni obravnavi in medresorskem usklajevanju sledi sprejem predloga EKS na vladi in še v državnem zboru. Kot je že pred časom napovedal državni sekretar na MzI mag. Klemen Potisek, pa si ministrstvo prizadeva, da bi dokument sprejeli še v mandatu te vlade.