Namen taksonomije EU je sicer usmerjati in mobilizirati zasebne naložbe v dejavnosti, ki so potrebne za doseganje podnebne nevtralnosti v naslednjih 30 letih ter določiti energetske dejavnosti, ki državam članicam z različnim energetskim ozadjem omogočajo prehod na podnebno nevtralnost. V okviru omenjenega dopolnilnega akta bodo viri energije, kot sta zemeljski plin in jedrska energija, opredeljeni pod jasnimi in strogimi pogoji, poleg tega pa bo Komisija za zagotovitev preglednosti spremenila delegirani akt o razkritju taksonomije tako, da bo za vlagatelje razvidno, ali in v kakšnem obsegu dejavnosti vključujejo plinske ali jedrske vire energije. Evropska komisija pripombe in predloge na osnutek besedila zbira do 12. januarja, do konca meseca pa naj bi nato na glasovanje dali tudi končni predlog.
Osnutek besedila sicer predvideva, da bodo lahko naložbe v nove jedrske elektrarne označene kot zelene, če bodo projekti dobili gradbena dovoljenja pred letom 2045 in bodo hkrati zagotovljena sredstva in izpolnjeni drugi pogoji za varno shranjevanje jedrskih odpadkov. Podobno velja tudi za podaljšanje življenjske dobe obstoječih nukleark, ki bodo poleg tega morale zadostiti tudi najstrožjim varnostnim standardom.
Naložbe v elektrarne na zemeljski plin pa bodo dobile zeleno oznako, če bodo na proizvedeno kilovatno uro elektrike emitirale manj kot 270 gramov ekvivalenta ogljikovega dioksida in dobile gradbeno dovoljenje do konca leta 2030. Znanstveniki ob tem omenjajo, da bi bilo treba emisije iz plinskih elektrarn omejiti celo pod 100 gramov ekvivalenta ogljikovega dioksida, če želimo doseči zastavljene podnebne cilje.
Po mnenju komisije pa je jedrsko energijo in plin kljub nekaterim pomislekom smiselno uvrstiti med tako imenovane tranzicijske vire na poti do ogljične nevtralnosti, še zlasti v državah, kjer ta energetska vira predstavljata pomemben delež pri zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo, saj naj bi s tem zagotovili hitrejši prehod k uporabi nizkoogljičnih virov. Zato naj bi bila jedrska energija in plin pod omenjenimi strogimi pogoji deležna poleg zasebnih sredstev tudi sredstev iz določenih javnih skladov.
Glede omenjenega predloga besedila je sicer pričakovati še precej burnih razprav, saj so si mnenja držav članic glede tega precej različna. Medtem ko države z velikimi deležem proizvodnje električne energije iz jedrskih elektrarn, kot so denimo Francija, Finska in Češka opozarjajo, da je vključitev jedrske energije med zelene vire ključnega pomena za dosego zastavljenih ciljev glede prehoda v nizkoogljično družbo, druge, na čelu z Nemčijo in Avstrijo, zagovarjajo stališče, da je treba evropsko energetsko prihodnost graditi izključno na obnovljivih virih.
In kdaj naj bi bilo znano, ali bo omenjeno dopolnilo akta o taksonomiji začelo veljati? Kot rečeno, naj bi komisija glede na prispele pripombe dokončno besedilo oblikovala do konca tega meseca in ga nato poslala sozakonodajalcem v pregled, pri čemer dodatne dopolnitve ne bodo več možne. Evropski parlament in Svet bosta nato imela na voljo štiri mesece, da pregledata dokument in, če bosta ugotovila, da je to potrebno, bosta lahko zahtevala tudi dodatna dva meseca časa. Nanj bosta lahko podala tudi veto, pri čemer mora v Svetu nasprotovanje izraziti najmanj 72 odstotkov držav članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU, v Evropskem parlamentu pa ga mora zavrniti večina oziroma najmanj 353 evropskih poslancev.
V primeru, da pogoji za zavrnitev ne bodo izpolnjeni, bo dokument začel veljati in se začel uporabljati po preteku uradnega obdobja, ki je na voljo za pregled tega dokumenta.