Evropa se na področju energetike sooča z mnogimi izzivi, ki vključujejo vprašanja, kot so vse večja odvisnost od uvoza, majhna diverzifikacija, visoke in nestabilne cene energije, rastoče svetovno povpraševanje po energiji, varnostna tveganja v državah proizvajalkah in tranzitnih državah, vse večje grožnje podnebnih sprememb, počasen napredek na področju energetske učinkovitosti, izzivi, ki jih prinaša vse večji delež obnovljivih virov energije, ter potreba po večji preglednosti, nadaljnjem povezovanju in medsebojni povezanosti energetskih trgov.
V središču evropske energetske politike so številni ukrepi, katerih namen je vzpostavitev povezanega energetskega trga, zanesljivost oskrbe z energijo in trajnostnost energetskega sektorja, je na regionalni razpravi, ki je potekala 19. oktobra v Kulturnem domu v Krškem, povedala evropska poslanka dr. Romana Jordan. Razprava, ki jo je organizirala Informacijska pisarna Evropskega parlamenta, je bila namenjena tako oceni vpliva energetskih objektov na življenje lokalnih prebivalcev in njihovega soodločanja pri vprašanjih energetike kot tudi izpolnjevanju zavez v evropskem okviru, kot so zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020.
Skupna energetska politika Evropske unije
Jordanova je v nadaljevanju poudarila, da energetska politika Evropske unije, ki se je oblikovala v letih 2007 in 2008, prihaja do članic in do lokalne ravni z določenim zamikom. Slovenija jo je dolžna upoštevati, nenazadnje tudi zaradi morebitnih kazni ob neizpolnjevanju. V Evropi vse bolj prevladuje skupna energetska politika, pri čemer so nacionalne ali regionalne politike le del globalnega sistema.
Vse to velja tudi za jedrsko energijo, kjer se na evropski ravni oblikujejo skupni standardi varnosti, kar po njenem mnenju pomeni korak naprej. V zvezi s tem je napovedala spremembo zakonodaje na tem področju v letu 2013. Glede JEK2 je poudarila, da morajo zanjo veljati enaka pravila varnosti kot za vse druge jedrske elektrarne, ker je relevantno okolje vsake jedrske elektrarne pravzaprav ves svet, tako kažejo tudi izkušnje. Zaprtje vseh jedrskih elektrarn v Nemčiji po njenem mnenju že močno vpliva na cene električne energije in konkurenčnost, posledično tudi na izgubo delovnih mest. Do kam seže samostojnost posamične države v Evropi, se je vprašala? Nekatere industrije zaradi zvišanih cen električne energije že delujejo na robu dobičkonosnosti.
Po mnenju dr. Jordanove je čas gradnji jedrskih elektrarn naklonjen, saj vrsta držav tako v Evropi kot v svetu gradi ali načrtuje novogradnje. Načrtovanje pa mora biti na področju energetike dolgoročno, tudi v Sloveniji, zato moramo že zdaj misliti na Slovenijo leta 2050. Trajnostna energija vključuje tri vidike: okoljskega, socialnega in gospodarskega. »Sem zagovornica tega, da moramo na področju podnebnih sprememb ukrepati, vendar, kaj če mednarodni dogovor do leta 2015 ne bo dosežen? Kaj bo to pomenilo za evropsko družbo? Ali bomo šli v tveganje in izpolnjevali visoke cilje, s tem pa povzročali nižjo konkurenčnost gospodarstva ali pa bomo tvegali neverodostojnost, ker jih ne bomo mogli izpolnjevati? Trajnostni razvoj pa zahteva izredno velike investicije, javnih sredstev za to pa je premalo. Zato bi moral bistven delež priti iz zasebnega sektorja. Ta pa bo vlagal le, če bo videl dolgoročno stabilnost. Tega pa s preambicioznimi cilji ne bodo videli. To je glavni problem, s katerim se danes soočamo,« je bila odločna Jordanova.
Le energija Dravskih elektrarn je cenejša od jedrske
Stališčem Jordanove je pritrdil tudi Martin Novšak, direktor družbe GEN energija, ki je zatrdil, da so v GEN energiji dokazali, da so tudi v Sloveniji podjetja v državni lasti lahko uspešna in hkrati prinašajo dodano vrednost. Jedrska energija ima edino »konkurenco« v hidro energiji, pri čemer je izpostavil, da je od jedrske cenejša le elektrika Dravskih elektrarn. Slovenija bi morala po mnenju Novšaka izkoristiti naravne vire, pa tudi navzočnost jedrske energije. To je za državo prednost. Prihodnosti si zato Novšak brez jedrske energije ne predstavlja, saj je, kot pravi, to najboljša investicija za nova delovna mesta, za trajnostne vire in za mlade. Po njegovem pa bo ključna konkurenca proti kitajskemu trgu, ki gradi nove jedrske elektrarne v krajšem času kot pa jih gradimo v Evropi.
Tudi župan občine Krško, mag. Miran Stanko, si prihodnosti brez NEK ne predstavlja. Dejstvo je, da jim je elektrarna precej izboljšala kakovost življenja, pridobljena sredstva pa investirajo v vse panoge delovanja v občini. O NEK prebivalci razmišljajo pozitivno, ne pa brezpogojno. Po njegovem mnenju bo moral biti tudi v prihodnje, še posebej v zvezi z morebitno JEK2, pravilen odnos dosežen le z dialogom.
Plusi in minusi obnovljivih virov
Za uravnoteženost razprave je poskrbel Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko za Greenpeace v Sloveniji, ki pa je bil v svojih razmišljanjih precej osamljen. Po njegovem mnenju okolje danes ni preveč naklonjeno gradnji novih jedrskih elektrarn in pri tem naštel nekaj primerov, kot na primer Velika Britanija, Švica, Belgija. JEK2 po njegovem ni nadomesten blok, pač pa dodatni. Na jedrsko elektrarno so se prebivalci v Krškem že navadili, nova pa bi jim še naslednjih 60 let prinašala novo odškodnino. Jedrska praksa v svetu je pokazala, da se večja nesreča zgodi približno na 11 let. Vsaka jedrska elektrarna je centralni objekt, ki po njegovem prinaša centralno »korist« le lastniku, prebivalci pa od tega nimajo prav veliko, v primeru nesreč pa vsi nosijo posledice. Povsem nasprotno je z obnovljivimi viri (OVE), ki prinašajo rezultate tudi posameznikom. OVE, predvsem sončne in vetrne elektrarne, bodo po njegovem mnenju povsem konkurenčni v roku desetih let. Dr. Romana Jordan pa je v zvezi s tem dejala, da o konkurenčnosti OVE ne moremo govoriti vse dokler bodo ti viri subvencionorani.
O problematiki OVE je spregovoril tudi prof. dr. Štumberger s Fakultete za energetiko, ki je povedal, da je velik problem OVE skladiščenje, nezanesljiva in kratkotrajna proizvodnja, pa tudi pomanjkanje sredstev za subvencioniranje. Vsak energetski vir nosi svoj križ – je njegovo mnenje glede škodljivosti virov. V zvezi s tem premalo opozarjamo na to, da tudi viri za sončne elektrarne niso zastonj, še večji problem pa je recikliranje teh virov, ki imajo poleg tega v primerjavi z jedrskimi odpadki zelo kratko življenjsko dobo (10 let). Poudaril je tudi pomen hranilnikov energije v povezavi z e-mobilnostjo in vse večji pomen pametnih omrežij, za katere pa je vse premalo sredstev za razvoj. Po njegovem zato nikakor ne bi smeli zanemariti tradicionalnih virov energije.
V nadaljevanju se je razvila pestra razprava, v kateri so sodelovali predvsem lokalni aktivisti.
Vladimir Habjan