Jedrska energija ostaja energija prihodnosti

Cilji združenja vključujejo skrb za aktivno obveščanje javnosti o strokovnih vprašanjih, popularizacija jedrske znanosti in tehnologije za uporabo v miroljubne namene, vzdrževanje visoke kakovosti strokovne dejavnosti, pospeševanje izmenjave informacij in prenosa znanja in tehnologije v domačo industrijo ter podpora varnemu obratovanju jedrskih objektov. O nekaterih aktualnih vprašanjih s področja razvoja jedrske energije doma in v svetu smo se tokrat pogovarjali s prof. dr. Markotom Čepinom, ki predava na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.     

 Kaj vam pomeni jedrska energija?  

»Jedrska energija pomeni vrsto energije, ki je bila, ki je, in ki bo pomemben faktor pri razvoju človeške družbe. Verjamem, da to velja za cel svet, za Evropo in tudi za Slovenijo. Beseda jedrska energija ima pri meni asociacijo na nekaj velikega in čistega. Pomislim na občino Krško, ki je dobila naziv za energetsko najbolj učinkovito občino in se lepo razvija. Pomislim tudi na stabilen elektroenergetski sistem. Dejstvo je, da za stabilnost elektroenergetskih sistemov potrebujemo tudi velike generatorje velikih elektrarn, da lahko vzdržujemo konstantno napetost, konstantno frekvenco in neprekinjenost dobave električne energije porabnikom.«  

Kakšen je vaš pogled na obnovljive vire energije?    

»Sem tudi velik pristaš hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Žalosti me, da pri nas kljub slabim vetrovnim pogojem ne uspemo postaviti niti simbolične vetrne elektrarne. Prav škoda je, da v Sloveniji nimamo dovolj vodnih kapacitet, da bi lahko v bistveno večji meri izkoriščali slovensko znanje, ki je akumulirano v proizvodnji turbin za hidroelektrarne in je na svetovnem nivoju.«  

Kako ocenjujete položaj naših strokovnjakov v širšem evropskem prostoru?  

»Veseli me, da smo slovenski jedrski strokovnjaki v tujini izjemno cenjeni in glede na majhnost Slovenije zavzemamo več pomembnih položajev, kot bi nam sicer pripadalo glede na našo majhnost. Kot enega od primerov naj navedem, da je bil predsednik uprave NEK Stane Rožman dvakrat zapored vodja združenja WANO Pariz (World Association of Nuclear Operators) in je letos prejel prestižno nagrado za svoj prispevek k odličnosti pri varnem obratovanju jedrskih elektrarn. WANO je svetovno združenje podjetij, ki upravljajo prav vse jedrske elektrarne na svetu. Glavno poslanstvo združenja je medsebojna pomoč pri čim varnejšem in učinkovitejšem obratovanju jedrskih elektrarn.«  

Kateri so najpomembnejši tehnološki premiki v svetu na področju cepitve jeder (fisije) v zadnjem desetletju?  

»V zadnjem desetletju je bilo zasnovanih več novih jedrskih reaktorjev, pri čemer so za manjše elektroenergetske sisteme izjemno zanimivi tudi tisti z manjšo močjo. Ker smo v jedrski energetiki izjemno konservativni in se nagibamo le k preverjeno dobrim rešitvam, je praktično bolj verjetno računati na izboljšanje obstoječih reaktorjev predvsem takih s pasivnimi varnostnimi sistemi. Vendar rešeni tehnološki problemi niso najpomembnejši dejavnik pri novih jedrskih elektrarnah. Predvsem je pomembno zagotoviti varnost in zanesljivost novih sistemov in to dokazati ter na osnovi dokazov pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja. Pridobitev dovoljenj je povezana z izjemno strogimi upravnimi organi, kjer morajo biti vse nove rešitve dokazano sprejemljive. Zanimivo je, da so se na Finskem prav pred tedni odločili za gradnjo nove jedrske elektrarne na novi lokaciji, kar je izredno zanimivo, glede na to, da so zadnje nove jedrske elektrarne v jedrskih državah skoraj praviloma na lokacijah poleg obstoječih, saj je tam laže priti do soglasij in dovoljenj.«  

Več si lahko preberete v decembrski številki Našega stika.  

Miro Jakomin