Skupina mednarodnih strokovnjakov za jedrsko varnost je včeraj sklenila desetdnevno misijo za pregled sistema upravnega nadzora jedrske in sevalne varnosti v Sloveniji.
Na prošnjo slovenske vlade je Mednarodna agencija za atomsko energijo sestavila skupino desetih strokovnjakov iz devetih držav (Argentina, Češka, Francija, Madžarska, Norveška, Romunija, Švica, Velika Britanija in ZDA), ki jo je spremljalo še pet uslužbencev omenjene agencije.
Skupina strokovnjakov je ugotovila več dobrih praks in svetovala tudi nekaj predlogov izboljšav. Po njenih ocenah v državi vzorno skrbimo za jedrsko varnost, nujno pa je treba pospešiti gradnjo odlagališča za jedrske odpadke. Glavne ugotovitve so slovenski vladi že posredovali, končno poročilo pa bo izdelano do konca letošnjega leta.
Misija je potekala v sklopu programa pomoči upravnim organom jedrskih držav, znanega pod imenom IRRS (Integrated Regulatory Review Services), ki je namenjen krepitvi in povečanju učinkovitosti nacionalnih upravnih organov pri zagotavljanju jedrske varnosti. Od leta 2009 evropska direktiva o jedrski varnosti obvezuje vsako članico EU, da tak pregled opravi najmanj enkrat na deset let. Pregled obravnava pravna, tehnična in strateška vprašanja ter rešitve primerja z varnostnimi standardi agencije in tam, kjer je to primerno, z dobrimi praksami v drugih državah.
Pristojne službe svoje delo opravljajo zelo odgovorno
Misija je preverjala predvsem skladnost naše ureditve z varnostnimi standardi Mednarodne agencije za jedrsko varnost in ob tem preverila, kako se upravne zahteve izvajajo v jedrskih in sevalnih objektih v državi. Misija se je podrobneje ukvarjala tudi s tremi tematskimi področji: odzivom na jedrsko nesrečo na Japonskem, podaljšanjem obratovalne dobe jedrske elektrarne in ravnanjem z radioaktivnimi odpadki.
Strokovnjaki so tako podrobno pregledali delovanje Uprave RS za jedrsko varnost in se ob tem dotaknili tudi drugih upravnih organov, ki so povezani z njenim delovanjem. Tako so strokovnjaki pregledali naslednja področja: odgovornosti in funkcije vlade, vpetost v mednarodne institucije s področja jedrske varnosti, odgovornosti in pooblastila upravnega organa, sistem vodenja upravnega organa, izdajanje dovoljenj, pregled in ocenjevanje ter inšpekcije izvajalcev dejavnosti, predpise in navodila, pripravljenost in odziv na izredne dogodke, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, razgradnja jedrskih objektov, radiološki monitoring prebivalstva in okolja ter prevoz radioaktivnih snovi.
Pregled misije je pokrival vse objekte in dejavnosti, ki jih nadzira uprava: jedrsko elektrarno, raziskovalni reaktor, skladišče radioaktivnih odpadkov, nekdanji rudnik urana in vse uporabe virov sevanja izven zdravstva in veterine, ki jih uprava ne nadzira. Člani skupine so obiskali tudi več jedrskih in sevalnih objektov, med drugim jedrsko elektrarno Krško, raziskovalni reaktor in Center za obveščanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje.
Strokovnjaki so po pregledu izpostavili, da je slovenska vlada vzpostavila ustrezen pravni okvir za upravni nadzor jedrskega programa in pooblastila upravo za njegovo izvedbo, uprava pa to poverjeno odgovornost izvaja učinkovito. Prav tako imajo pri nadzoru jedrske industrije v Sloveniji veliko vlogo tudi nekateri drugi upravni organi, s katerimi uprava vzdržuje ustrezno komunikacijo. Hkrati je bila pohvale deležna hitra in učinkovita reakcija Slovenije po jedrski nesreči na Japonskem. Misija je presodila, da so bili obveščanje javnosti, priprava izboljšav v slovenski jedrski industriji in mednarodno usklajevanje, ustrezni. Ugotovitve in zaključke stroke po tej nesreči bo treba še naprej ustrezno obravnavati.
Misija je dobre prakse, ki so vredne posnemanja drugih držav, prepoznala v sistemu vodenja uprave, s katerim je povečala svojo učinkovitost. Prav tako je uprava razvila in uporablja celovit informacijski sistem, ki ji pomaga pri opravljanju njenih nalog. Uprava izvaja tudi celovit program spremljanja in nadzora (monitoring) radioaktivnosti v okolju ter okoljske podatke redno spremlja in objavlja.
Država naj čim bolj pospeši gradnjo odlagališča NSRAO
Strokovnjaki so Sloveniji podali tudi nekaj predlogov za večjo učinkovitost upravnega nadzora. Najpomembnejši je, naj vlada zagotovi vse potrebno, da bo odlagališče NSRAO zgrajeno do časa, ko bo nujno potrebno. Izdelati bi bilo treba tudi nacionalno politiko in strategijo glede jedrske varnosti in njuno izvajanje podpreti z nacionalnim planom, ki bi zagotavljal ustrezno nacionalno infrastrukturo. Preučiti je treba alternativne metode financiranja uprave, s katerimi bi ji zagotovili prožnost pri doseganju svojih upravnih nalog in učinkovito delovanje. Pri tem je treba upoštevati tudi zagotovitev ustreznih raziskav in razvoja na področju jedrske varnosti. V upravi je treba razviti in izvajati postopek za sistematično pregledovanje organizacijske strukture, kompetenc in kadrovskih virov, potrebnih za učinkovito opravljanje sedanjih in prihodnjih obveznosti. Upravi mora razviti dolgoročni načrt priprave Praktičnih smernic, s katerimi bodo strankam olajšali razumevanje zakonskih zahtev na področju jedrske varnosti. Načrt je treba redno preverjati in obnavljati hkrati s preverjanjem ustreznosti zakonodajnega okvirja. In ne nazadnje, naj uprava v svoji vlogi predsedovanja medresorski komisiji za koordinacijo Državnega načrta za ukrepanje med jedrsko ali radiološko nezgodo, spodbudi pogostejše izvajanje celovitih vaj s področja ukrepanja ob jedrski nesreči.
Odlične rezultate za Slovenijo, ki so plod intenzivnega dela strokovnjakov misije v minulih desetih dneh, sta izpostavila tako direktor uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar kot minister za okolje in prostor v odhajanju Roko Žarnič. Osnutek poročila namreč dokazuje, da so vse službe, ki se v Sloveniji ukvarjajo z jedrsko varnostjo, dobro organizirane in svoje delo dobro opravljajo, to pa posledično pomeni, da je stanje jedrske varnosti v Sloveniji na pričakovani visoki ravni. Poročilo vsebuje tudi priporočilo državi, naj poskrbi, da bo odlagališče NSRAO zgrajeno čim prej. Če že ne pravočasno, pa vsaj s čim manjšo zamudo. S tem v zvezi je Roko Žarnič pojasnil, da je ministrstvo za okolje in prostor svojo nalogo glede odlagališča opravilo že pred dvema letoma. Državni prostorski načrt je veljaven, kar pomeni, da bi se odlagališče lahko že dve leti gradilo. Zato upa, da se tisti, ki so za njegovo gradnjo odgovorni, nanjo že pripravljajo. Andrej Stritar pa je glede odlagališča NSRAO opozoril na velik problem, ki se bo pojavil, ko bo skladišče v jedrski elektrarni polno, odlagališče pa še ne bi bilo zgrajeno. Po njegovih besedah bi jedrsko elektrarno v Krškem zato morali ustaviti in namesto elektrike bi začela proizvajati probleme, ki pa bi jih hočeš nočeš morali rešiti. Zato je priporočilo misije po čim prejšnji izgradnji odlagališča vsekakor na mestu.
Polona Bahun