Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS) je danes na Bledu odprlo 4-dnevno, že tradicionalno, 26. mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe 2017 (Jedrska energija za novo Evropo 2017). Letošnje konference se udeležuje več kot 200 vodilnih jedrskih strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz 24 držav Evrope in vsega sveta.
Kot so organizatorji izpostavili na novinarski konferenci pred uradnim odprtjem, se jedrska energija v Sloveniji, Evropi in svetu sooča s številnimi znanstveno-raziskovalnimi, izobraževalnimi, ekonomskimi, družbenimi in političnimi izzivi. Jedrski deležniki so pripravili stališče do nastajajočega Energetskega koncepta Slovenije in ga opremili s konkretnimi predlogi dopolnitev in izboljšav.
Predsednik DJS izr. prof. dr. Marko Čepin je poudaril, da visoka udeležba iz tujine na mednarodni konferenci Nuclear Energy for New Europe 2017 dokazuje, da jedrska stroka v Sloveniji dobro dela, je prepoznavna in uživa ugled v Evropi in svetu. V zvezi z aktualnim dogajanjem v Sloveniji je izpostavil pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS), v katerega se je aktivno vključilo tudi društvo in pripravilo svoja stališča do gradiva za pripravo EKS: »Menimo, da gradivo ustrezno nakaže ključne izzive in pogoje za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo ter potrdi, da igra jedrska energija v Sloveniji pomembno vlogo pri nizkoogljični proizvodnji električne energije,« je poudaril Čepin. V DJS so pripravili predloge nekaterih konkretnih dopolnitev in izboljšav delovnega gradiva za EKS ter jih posredovali pripravljavcu dokumenta na Ministrstvo za infrastrukturo. Predlogi med drugim obravnavajo identifikacijo razvojnih priložnosti za Slovenijo, enakopravno obravnavo vseh virov energije, potrebo po dopolnitvi gradiva z dodatnimi jedrskimi scenariji, jasnejšo opredelitev do vprašanja energetske neodvisnosti ter potrebo po analizi virov energije tudi z zornega kota sistemskih storitev in sistemskih stroškov.
O pomenu jedrske energije v Sloveniji je spregovoril Martin Novšak, generalni direktor GEN energije in predsednik združenja Slovenski jedrski forum. Poudaril je, da več kot tri desetletja stabilnega in varnega obratovanja Nuklearne elektrarne Krško potrjujejo, da sta ob izbiri sodobne tehnološke zasnove pomembni visoka raven strokovnosti vseh jedrskih deležnikov: zaposlenih, upravnih organov, inštitutov in industrije. V zvezi s pripravo EKS je povedal, da v GEN podpirajo temeljne usmeritve in cilje dokumenta, na pristojno ministrstvo pa so posredovali predloge dopolnitev, predvsem na področjih vpliva odločitve o prihodnji energijski mešanici na končno ceno električne energije, skupne sistemske stroške, uvozno odvisnost, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter zagotavljanja zanesljivosti elektroenergetskega sistema. Izpostavil je tudi pomen jedrskih raziskav, razvoja in inovacij ter omenil odziv Evropskega združenja jedrske industrije (FORATOM) na t. i. 'zimski sveženj' zakonodajnih ukrepov EU s področja električne energije, ki izpostavlja tudi pomen zagotovitve ustreznih virov v podporo evropskim jedrskim raziskavam.
O priložnostih in izzivih pooblaščenih izvedencev za jedrsko varnost je spregovoril Benoit de Boeck, generalni direktor družbe BelV iz Belgije in predsednik združenja ETSON (European Technical Safety Organisation Network). Poudaril je, da je v vseh jedrskih državah primarna odgovornost za varnost jedrskih elektrarn v rokah proizvajalcev. Nadzor nad jedrsko varnostjo pa izvajajo jedrski upravni organi, ki se pri svojem delu zanašajo tudi na presoje in nasvete pooblaščenih izvedencev za jedrsko varnost. Ti morajo imeti na voljo dovolj virov, da lahko vzdržujejo in izboljšujejo potrebna znanja neodvisno od proizvajalcev jedrske elektrike.
O izzivih družbene sprejemljivosti jedrske energije je spregovoril dr. Jean-Christophe Niel, generalni direktor inštituta IRSN iz Francije, ter izpostavil vlogo jedrske znanstveno-raziskovalne skupnosti pri krepitvi zaupanja javnosti. Pri tem je komentiral tudi usmeritve francoske energetske politike v odnosu do jedrske energije.
Kot je poudaril prof. dr. Leon Cizelj, predsednik programskega odbora mednarodne konference Nuclear Energy for New Europe 2017 in vodja Odseka za jedrsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«, bosta letošnjo konferenco obogatila še dva spremljevalna dogodka, in sicer sestanek upravnega odbora evropske jedrske tehnološke platforme SNETP (www.snetp.eu) in sestanek izvršilnega odbora združenja NUGENIA (www.nugenia.eu). »SNETP in NUGENIA se ukvarjata s strateškim načrtovanjem raziskav v jedrski energiji, ki ga Evropska komisija upošteva pri sofinanciranju raziskovalnih programov v Obzorju 2020. Slovenija torej v naslednjih štirih dneh gosti vodilne evropske jedrske raziskovalce, znanstvenike, predstavnike upravnih organov in industrije ter izobraževalnih ustanov,« je povedal dr. Cizelj.