Energetika

Jedrsko skupnost je treba koordinirati in iskati sinergije

Pogovor s Kirsten Epskamp.
Jedrsko skupnost je treba koordinirati in iskati sinergije

S Kirsten Epskamp, direktorico poslovanja ENS (European Nuclear Society), smo se ob robu mednarodne konferenec Nuclear Energy for New Europe 2017 pogovarjali o položaju jedrske energije v Evropi in dejavnostih, ki jih za njegovo krepitev načrtuje in izvaja ENS.

Nizkoogljičnost, zanesljivost, energetska prihodnost. Kako vidite položaj jedrske energije?

»Delež jedrske energije v proizvodnji električne energije v Evropi je skoraj 30-odstoten, tako da jedrska energija zagotavlja več kot polovico vse nizkoogljične električne energije za potrebe odjemalcev v EU. Za mnoge države članice EU in za evropsko energijsko mešanico na sploh je strateško pomemben nizkoogljični vir energije. EU potrebuje jedrsko energijo, če želi uresničiti zastavljene podnebne cilje, zagotoviti zanesljivo oskrbo in obdržati konkurenčne cene električne energije.

Jedrske tehnologije imajo velik potencial tudi za prihodnje tehnološke preboje, tako na aplikativnem področju – proizvodnja električne energije, toplota − kot za nove koncepte reaktorjev in gorivnih sistemov. Prihodnji jedrski reaktorji bodo konkurenčnejši in fleksibilnejši. V elektroenergetskem omrežju bodo delovali skupaj z znatnim deležem nestanovitnih obnovljivih virov. Izkazovali bodo prednosti na področju inherentne varnosti, materialov in ravnanja z odpadki.«


Kateri so ključni izzivi, s katerimi se spoprijema jedrska energija v Evropi in globalno?

»Države EU imajo danes jedrsko raziskovalno infrastrukturo, na podlagi katere lahko v prihodnosti postanejo vodilne na svetovni ravni. Za učinkovito dosego tega skupnega cilja pa je treba zmogljivosti in napore jedrske raziskovalne skupnosti koordinirati, iskati sinergije in jih usmeriti k skupni ambiciji, predvsem glede dolgoročne raziskovalne in razvojne prioritete.

Napori držav članic, ki se tudi sicer le stežka poenotijo glede energetskih vprašanj, da bi prevzele vodilno vlogo ali aktivno sodelovale v prihodnjem razvoju in jedrskih inovacijah, so trenutno ovirani. Evropske institucije bi morale proaktivno spodbujati in podpirati jedrske raziskave in inovacije ter ponuditi vzvode za aktivacijo držav članic. Hkrati pa so nad jedrsko industrijo pričakovanja po znatnem zmanjšanju stroškov obratovanja ter boljšem nadzoru nad stroški gradenj in časovnicami projektov.«

 

Kako ENS prispeva k spoprijemanju s temi izzivi oziroma k izboljšanju položaja?

»ENS je glas jedrske znanstvene skupnosti. Poudarjamo evropsko jedrsko znanje in zagovarjamo razvoj jedrske tehnologije. Pri tem nas podpira visoki znanstveni svet ENS (ENS High Scientific Council), ki združuje 15 uglednih znanstvenikov iz 11 evropskih držav. V okviru priprav naslednjega okvirnega raziskovalnega programa EU, ki bo nasledil program Obzorje 2020, bo visoki znanstveni svet močno zagovarjal obširne jedrske raziskave. Odlične raziskave in inovacije seveda potrebujejo odlično izobražene in motivirane posameznike. Aktivnosti ENS na področju izobraževanja, usposabljanja in upravljanja znanja ter aktivna podpora mladi generaciji (ENS Young Generation) zagotovo prispevajo k uresničevanju tega cilja.«

 

Cilj ENS – postati prepoznavna platforma za izmenjavo znanja in promocijo jedrske energije

Kaj je torej v trenutnih okoliščinah energetskega trga in glede na položaj jedrske energije ključni cilj ENS?

»ENS povezuje 21 jedrskih društev iz držav z zelo raznolikimi energetskimi politikami. Združujemo 10 tisoč jedrskih strokovnjakov iz vse Evrope in imamo osnove jedrske energije na podlagi tehniških in strokovnih dejstev. Pred kratkim smo spet okrepili zavezo postati prepoznavna povezovalna platforma za izmenjavo znanja in izkušenj, promocijo jedrske znanosti in tehnologije ter povečanje razumevanja njene rabe v miroljubne namene.

 

Katerim ključnim aktivnostim se posvečate in kako bodo po vašem mnenju vplivale na dojemanje jedrske energije?

»Poleg že omenjenih aktivnosti podpore jedrskim raziskavam in inovacijam, izobraževanju in mladi generaciji je ENS tudi prepoznaven partner Evropske komisije in njenega Skupnega raziskovalnega središča (JRC – Joint Research Center). Podpiramo SNETP – jedrsko tehnološko platformo, ki definira evropske jedrske raziskovalne prioritete. Veselimo se tudi vključitve v projekt ENEN+, katerega namen je pritegniti, obdržati in razvijati mlade talente na jedrskem področju.

Z zagotavljanjem kredibilnih informacij dosegamo okoli 120.000 spletnih obiskovalcev na mesec.«

 

Kaj pa spletni obiskovalci predvsem iščejo na spletnih straneh ENS?

»Večina jih išče strokovne ali znanstvene informacije. Okoli 20 tisoč pa jih obišče naš jedrski slovarček, kar vključuje iskanje odgovorov na vprašanja, kot so ‘Kaj je jedrski reaktor?’. Naše spletne vsebine torej prispevajo k razumevanju jedrske znanosti in tehnologije ter h krepitvi ozaveščenosti. Ne nazadnje pa smo prepoznavni tudi kot organizator konferenc, ki so priložnost za izmenjavo znanja in mreženje.«

ENS redno organizira konference pod svojimi blagovnimi znamkami:

  • RRFM (the European Research Reactor Conference, evropska konferenca o raziskovalnih reaktorjih),

  • TopFuel (Reactor Fuel Performance),

  • TopSafe (Safety in Reactor Operations),

  • NESTet (Nuclear Education and Training, jedrsko izobraževanje in usposabljanje),

  • PIME (Communicating nuclear, jedrske komunikacije),

  • ENC (European Nuclear Conference, evropska jedrska konferenca).

    Poleg tega podpiramo organizacijo konference v državah članicah ENS.

     

    Udeležili ste se letošnje konference Nuclear Energy for New Europe 2017 na Bledu. Kako bi ocenili konferenco in njeno dodano vrednost za evropsko in globalno jedrsko skupnost?

    »Konferenca je bila odlično organizirana in z visoko kakovostnim programom, ki je zanimive panelne razprave združeval z znanstvenimi predstavitvami. To je nedvomno pomembno mesto za mednarodno mreženje. Mnogi, s katerimi sem se pogovarjala, so udeležbo na konferenci združili s pogovori in sestanki v okviru rednih jedrskih projektov, pri katerih sodelujejo, ali morebitnih prihodnjih, o katerih so se dogovarjali.

    K živahnemu vzdušju je prispevala tudi mešanica izkušenih znanstvenikov in mladih jedrskih strokovnjakov.«

     

     Kampanja Nuclear4Climate je prva globalna jedrska komunikacijska kampanja

     Je bila kampanja Nuclear for Climate, ki je pred srečanjem COP21 in po njem potekala pod okriljem ENS, uspešna? Kateri so ključni rezultati, s katerimi se lahko pohvalite?

    »Nuclear for Climate je prva globalna jedrska kampanja, ki je bila kadarkoli izvedena. Vključuje okoli 150 organizacij z vsega sveta in združuje več kot 100 tisoč jedrskih znanstvenikov, tehnikov, inženirjev in strokovnjakov. Spodbuja globalno sodelovanje, ki se središči okoli glavnega sporočila: ‘Jedrska energija je del rešitve v boju s podnebnimi spremembami.’

    Uspešno kampanjo na družbenih omrežjih, ki uporablja hashtag #Nuclear4Climate, širimo mednarodno, iz številnih podjetij in organizacij jedrskega sektorja. Prebili smo se celo do svetovalca za jedrske zadeve pri nekdanjem predsedniku ZDA Obami.« 

 Se kampanja nadaljuje – kdaj, kako, zakaj?

»Vrhunci kampanje N4C so vezani na konference Združenih narodov COP (Conferences of the Parties) o podnebnih spremembah. Letos si bomo prizadevali biti glasni in videni na COP23 v Bonnu v Nemčiji. Delegacija približno 40 jedrskih strokovnjakov bo v dva tedna trajajočem dogodku poudarjala pomen jedrske energije v boju s podnebnimi spremembami. Med drugim bomo organizirali tudi vzporedni konferenčni dogodek, naslovljen ‘Is nuclear energy part of the solution to fight climate change?’. Med pripravami, ki so se začele pred nekaj meseci, vzpostavljamo zavezništa z različnimi nevladnimi organizacijami, ki podpirajo sporočila N4C. Aktivni smo na twiterju in facebooku, kjer okoljevarstvenike vabimo k utrjevanju naših sporočil. Izkoristiti želimo trenutek svetovne pozornosti, ki je bo deležen COP23. IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) prepoznava jedrsko energijo kot učinkovito možnost za zmanjšanje toplogrednih plinov, katere izpusti so v celotnem življenjskem krogu primerljivi z izpusti večine obnovljivih virov energije. To so sporočila, ki jih želimo prenesti.«

 

Kako se lahko člani DJS vključijo v kampanjo Nuclear4Climate?

»Vabljeni k sodelovanju na družbenih omrežjih, sledite hashtagom #Nuclear4Climate in #COP23, obiščite spletno mesto www.nuclearforclimate.org. Mlada generacija v okviru ENS pripravlja videoposnetke z izjavami zaposlenih na jedrskem področju. Predstavljamo jih kot podnebne heroje, ki zaradi nizkoogljičnosti jedrske energije prispevajo k uspešnosti boja proti podnebnim spremembah. Vsakdo je dobrodošel, da se pridruži tej pobudi in posname kratek »selfie-style« video.«

 

Bi želeli članom DJS in drugim bralcem Jedrca sporočiti še kaj?

»Vsak član DJS je hkrati član ENS in vključen v močno omrežje 10 tisoč jedrskih strokovnjakov iz vse Evrope. To veliko jedrsko skupnost obveščamo prek kontaktnih točk v nacionalnih združenjih. V prihodnjih mesecih bodite pozorni na priložnost sodelovanja v javnih posvetovanjih z deležniki za sooblikovanje okvirnega raziskovalnega programa EU. Vabljeni tudi, da postanete člani naše karierne platforme (ENS Career Platform) na omrežju LinkedIn.«

Opomba: Objavljeno v oktobrski številki Jedrca, 2017.

 

Mojca Drevenšek
O avtorju