Jedrsko varnost in varnost infrastrukture morajo podpirati vsi narodi

Kot je poudarila Ana Stanič iz odvetniške pisarne E&A Law sta ključni prioriteti evropske energetske strategije razvoj infrastrukture in diverzifikacija poti in virov. Če želi Evropa modernizirati in razširiti svojo infrastrukturo, tako daljnovode kot plinovode, bi do leta 2020 potrebovala 200 milijard evrov. Kot je dejala, tretji energetski paket v delu, ki se nanaša na zemeljski plin, ni tako primeren, kot se je zdelo na začetku, saj ostaja veliko nedorečenega. Vsak projekt izgradnje plinovoda mora temeljiti na razvojnem načrtu, trdni ekonomski osnovi, ravnotežju med zanesljivo oskrbo in povpraševanjem, upoštevati pa mora tudi okoljevarstvene vidike, za kar pa moramo imeti jasno okoljsko zakonodajo. Samo projekti, ki bodo upoštevali vse našteto, se bodo namreč lahko uvrstili med projekte vseevropske energetske infrastrukture.

Jože Lacko z Ministrstva za obrambo in Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede sta spregovorila o varnosti kritične infrastrukture, ki je zelo ranljiva v primerih terorizma in v drugih varnostnih tveganjih, ki jih lahko povzroči človek. Ne gre le za energetsko infrastrukturo, pač pa tudi za infrastrukturo v finančnem, zdravstvenem, vodnem, prometnem in informacijsko-telekomunikacijskem sektorju. To je namreč infrastruktura, ki je močno povezana z energetsko infrastrukturo. Procesi ocenjevanja ranljivosti na ravni EU, zahtevajo, da mora tudi Slovenija oceniti ranljivost evropske kritične infrastrukture na svojih tleh. Zato je skupina strokovnjakov ustanovila raziskovalni projekt, ki bo zaključen prihodnje leto in bo podal oceno energetske in prometne infrastrukture. Prvi izsledki kažejo, da je infrastruktura na slovenskih tleh varna, rezultati pa bodo lahko prispevali k še varnejši gradnji.

Član Evropske skupnosti za atomsko energijo dr. Jože Rant pa je s tem v zvezi izpostavil testiranje varnosti materialov, ki je ključna metoda preprečevanja naravnih in drugih nesreč.    

Fukušima je povečala jedrsko varnost v svetu

Prof. dr. Leon Cizelj iz Odseka za jedrsko varnost na Institutu Jožef Stefan je poudaril, da je največja nevarnost jedrski varnosti samozadovoljstvo s stanjem. V jedrski elektrarni moramo biti pozorni na tri osnovne stvari: na kontrolo verižne reakcije v reaktorju, na hlajenje reaktorja in obvladovanje radioaktivnega materiala. Za to pa potrebujemo visoko usposobljen in nadarjen kader. Izobraževanje mora temeljiti predvsem na raziskovanju. Na ta način bomo dobili inženirje, ki bodo mislili globalno in delovali lokalno. Dobili bomo torej prave 'reševalce' težav.

Svetovalec in nekdanji vodja urada za jedrsko varnost pri Mednarodni agenciji za energijo Miroslav Gregorčič je poudaril, da so dogodki v Fukušimi pozornost znova obrnili na jedrsko varnost. Fukušima je namreč pokazala, kakšne posledice ima lahko nesreča na ljudi in okolje, temu pa sledi zaprtje jedrskih elektrarn, kot se to dogaja zdaj. Zato moramo v prihodnosti storiti vse, da bomo preprečili podobne katastrofe, za kar pa potrebujemo ne le ustrezno infrastrukturo za jedrsko varnost, ampak tudi za jedrsko zaščito. Tega se morajo zavedati vse države in vzpostaviti režim varnosti.   

Direktor za poslovni razvoj v Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki pri Westinghouseu Gary Shuttleworth je dejal, da se danes jedrska industrija in varnost le-te nenehno izboljšuje. Deloma je temu kriva tudi nesreča v Fukušimi, ki je pokazala na številne pomanjkljivosti: večjo zaščito pred poplavami, cunamiji in potresi, večja skrb glede hlajenja reaktorjev in dodatnega električnega napajanja. Po njegovem mnenju bi Slovenija morala biti zelo ponosna na jedrsko elektrarno Krško, saj se je v stresnih testih izkazala kot ena izmed najvarnejših v svetu.

Za konec je direktor Agencije za radioaktivne odpadke Vladislav Krošelj zbranim predstavil korake, ki jih je Slovenija naredila v smeri varnega upravljanja z radioaktivnimi odpadki. Ti gredo v smeri izgradnje odlagališča za nizko- in srednje radioaktivne odpadke v Vrbini, v neposredni bližini jedrske elektrarne. Kot je zaključil trenutno čakajo na sprejetje investicijskega programa, ki ga mora potrditi vlada. (pb)