Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. VIDEO
Na gradbišču hidroelektrarne Brežice že tretji mesec intenzivno potekajo zemeljska dela, izkopali so že preko 380.000 m3 materiala. Na desnem bregu reke Save urejajo obvodni kanal za preusmeritev reke, v obstoječi strugi pa bodo uredili gradbeno jamo, za kar so potrebni nasipi in izkopi. Na osnovi izvedenega javnega naročila dela izvaja konzorcij družb RGP, KOSTAK in CGP.
video
Dela, ki jih izvajajo, sodijo v pripravljalna dela oz. dela po lotu A1. V nadaljevanju bodo uredili strugo reke Save, zaščitili brežine, zavarovali mostni opornik več kot 100 let starega železnega mostu, ki je pomembna kulturna dediščina in eden simbolov mesta Brežice. Na levem bregu reke Save so porušili industrijski objekt na območju gradbiščnega platoja. Zaključek pripravljalnih del načrtujejo jeseni 2014, nato pa se bodo začela glavna gradbena dela oz. dela po lotu A2.
V HESS so že pred časom izvedli in zaključili postopke javnih naročil za pripravljalna dela (Lot A1), za dobavo turbin in generatorjev (Lot TG) ter hidromehansko opremo (Lot H1). V teku so postopki javnih naročil za gradbena dela (Lot A2), elektro opremo (Lot EO), transformatorja (Lot MT), dvižno opremo in opremo za manipulacijo s plavjem (Lot H2) ter nadzor in kontrolo kakovosti strojne opreme, konstrukcij in del. Postopki javnih naročil se izvajajo skladno s terminskim planom izgradnje.
Veriga hidroelektrarn je večnamenski projekt
Kot je znano, veriga hidroelektrarn na spodnji Savi predstavlja večnamenski projekt, ki bo s HE Boštanj, Arto - Blanca in Krško ter načrtovanimi elektrarnami HE Brežice in HE Mokrice zagotavljala pomemben delež obnovljivih virov energije (OVE) v energetski bilanci Slovenije. Gre za novih 184 MW moči vode s povprečno letno proizvodnjo 692 GWh, kar bo pokrilo približno 5 odstotkov potreb Slovenije po električni energiji in za nekaj več kot 20 odstotkov povečalo slovensko hidro proizvodnjo.
Gre za investicijo katere cilj je zmanjševanje onesnaževanja okolja, kar je usklajeno s sprejetimi usmeritvami Evropske unije. Kjotski protokol je Slovenija sprejela z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Glavni cilj protokola je količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, v okviru katerega je predvideno tudi povečanje uporabe novih in obnovljivih virov energije. Naknadno sta Evropski Svet in Evropski parlament sprejela nov sveženj zahtev, ki Sloveniji omogoča povečanje emisij vseh toplogrednih plinov za največ 4 odstotke v obdobju do leta 2020 glede na leto 2005. Slovenija je z Evropsko unijo leta 2003 podpisala pristopno pogodbo, ki ji je bil priložen Akt o pristopu, v katerem so podrobneje določene zahteve EU za polno članstvo. Na področju energetike se je Slovenija obvezala, da bo do leta 2020 v celotni porabi električne energije dosegla 25 odstotkov proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije.
Projekt prinaša tudi finančne in druge pozitivne učinke za lokalne skupnosti in za državni proračun ter obenem omejevanje izdatkov državnega proračuna v primeru škod zaradi poplav in sušnih obdobij in nenazadnje pozitivne učinke na kakovost življenja prebivalcev ob reki (urejenost infrastrukture, turizem, čolnarjenje, ribištvo, …).
HE Brežice – četrti in največji člen v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi
Gradnja petih hidroelektrarn ter infrastrukturnih objektov poteka od leta 2002 in ga prvenstveno opredeljujeta Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Zakon je bil sprejet v državnem zboru RS kar pomeni, da je bil sprejet družbeni dogovor o izvedbi projekta na spodnji Savi oz. v Posavju. Za izvedbo energetskega dela je pristojna družba HESS iz Brežic, za infrastrukturni del projekta pa družba INFRA iz Leskovca pri Krškem. Pomemben deležnik je tudi lokalna skupnost, ki je ustanovila Odbor za izgradnjo HE na spodnji Savi ter občinske komisije. Za energetski del je projektno dokumentacijo izdelala družba IBE iz Ljubljane, investicijski inženiring pa izvaja družba HSE INVEST iz Maribora. Projekt je velika priložnost tudi za domače gospodarstvo, saj sta gradnja in oprema predvsem rezultat slovenskega znanja.
Pobudo za začetek postopka za izdelavo in sprejem državnega lokacijskega načrta za HE Brežice je leta dalo 2006 Ministrstvo za gospodarstvo. Leta 2007 je Vlada RS sprejela sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za območje HE Brežice. Po petih letih je vlada RS leta 2012 sprejela Uredbo o DPN za območje HE Brežice. Jeseni leta 2012 je bila podana vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja, s čimer se je začel postopek presoje vplivov na okolje, ki je bil z izdajo okoljevarstvenega soglasja zaključen februarja 2014. V letu 2013 je potekal postopek čezmejne presoje vplivov na okolje. Februarja 2014 je bila podana vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za jezovno zgradbo, delno gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano marca 2014. Z deli na so začeli marca 2014, svečanost ob začetku gradnje pa je bila ob prisotnosti predsednice vlade RS 25. marca 2014. Zaključek gradnje HE Brežice je načrtovan jeseni leta 2017.
V času priprave idejnega projekta za HE Brežice so v posebnem elaboratu obravnavali tudi vplive zajezitve in obratovanja HE Brežice na Nuklearno elektrarno Krško (NEK), ki se nahaja na vplivnem območju HE Brežice. Za NEK so potrebni določeni ukrepi oz. modifikacije, da posegi, gradnja ter končna ureditev z obratovanjem HE Brežice ne bodo povzročali negativnih vplivov na njeno varno in zanesljivo obratovanje. V ta namen sta družbi HESS in NEK podpisali poseben sporazum, ki je že v izvajanju. Večina aktivnosti bodo izvedli v času remonta NEK leta 2016. S tem bodo zagotovili enega od pogojev za dvig vode v akumulacijskem bazenu HE Brežice. Ta del projekta vodi oz. izvaja NEK.
Bojazen pred zamudo na infrastrukturnih delih
Med infrastrukturne ureditve spadajo ureditve vodne, državne in lokalne infrastrukture ter infrastrukture v nedeljivem razmerju, kar so akumulacijski bazeni z nasipi z utrditvijo in zatesnitvijo na gorvodni in dolvodni strani pregrade ter ureditve za zmanjševanje vplivov dviga gladine v akumulacijskih bazenih na dvig nivoja podtalnice. Trenutno poteka izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za dvig vode v akumulacijskem bazenu jeseni 2016 je nujno pravočasno projektiranje, izvedba postopkov javnih naročil, izvedba del ustrezno zagotavljanje financiranja infrastrukturne ureditve.
Sredstva za izvedbo infrastrukturnih ureditev, vključno z nakupom zemljišč v skladu z Zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, so zagotovljena iz sredstev Sklada za vode in Sklada za podnebne spremembe. Slovenske hidroelektrarne svoje obveze redno vplačujejo v Sklad za vode, žal pa koncedent, to je Republika Slovenija, ki jo v skladu s koncesijsko pogodbo zastopa minister pristojen za okolje, še vedno ni podpisala kreditne pogodbe z EIB. Táko stanje predstavlja potencialno tveganje za zakasnitev del na infrastrukturnem delu projekta, ki lahko posledično povzročijo zamude na projektu izgradnje HE Brežice in s tem nepopravljivo škodo koncesionarju, družbi HESS, saj morata oba dela projekta potekati skladno in biti izvedena istočasno. Dela na energetskem delu projekta potekajo v skladu s terminskim planom.
HE na spodnji Savi bodo v svojem življenjskem obdobju na podlagi plačila koncesije, vodnih povračil ter davka od dohodka pravnih oseb, Sloveniji zagotovile nekajkrat večja sredstva, kot jih država vlaga v infrastrukturne ureditve na spodnji Savi. Družba HESS od države prevzema stroške vzdrževanja vodne infrastrukture in s tem neposredno razbremenjuje proračun Slovenije. Energetski del projekta ter ukrepe oz. modifikacije v NEK financira družba HESS z lastnimi sredstvi iz amortizacije in dobička ter vložki družbenikov, preučujejo pa tudi možnosti najema kredita.
Hidroelektrarna Brežice je četrti in največji člen v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi z nazivnim pretokom 500 m3, največjo močjo 53,2 MW ter srednjo letno proizvodnjo 161 GWh, do izgradnje HE Mokric pa 207 GWh. Bruto padec bo 12,52 m, po izgradnji HE Mokrice pa 11,00 m. HE Brežice bo imela tudi največjo akumulacijo, prostornina bo znašala 19,3 mio m3, koristna prostornina pri redni obratovalni denivelaciji 1,1 m bo 3,4 mio m3, površina pa 317 ha.