Jesensko deževje v prid proizvodnji HE

Potem, ko so se v prvi polovici tega leta in tudi čez poletje slovenske hidroelektrarne ukvarjale s precejšnjim pomanjkanjem vode in posledično nedoseganjem načrtovane proizvodnje, je jesensko deževje prineslo olajšanje. Tako smo septembra iz elektrarn na Dravi, Savi in Soči uspeli pridobiti kar 364,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za dobrih 56 odstotkov več kot septembra lani. Dejansko doseženi rezultati pa so bili tudi za četrtino nad sprva predvidenimi z letošnjo elektroenergetsko bilanco.
Spodbudni so tudi skupni proizvodni rezultati, saj smo septembra iz domačih virov uspeli zagotoviti milijardo 246,8 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 7,4 odstotka več kot v enakem času lani. Ob tem so termoelektrarne in jedrska elektrarna Krško septembra v prenosno omrežje oddale 878,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 5 odstotkov manj kot septembra lani.
In kaj se je deveti letošnji mesec dogajalo na porabniški strani? Iz prenosnega omrežja je bilo skupaj prevzetih 998,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 2,6 odstotka manj kot lani. Tokrat je bilo zaznati manjši odjem tako pri neposrednih odjemalcih, ki so s prevzetimi 174,6 milijona kilovatnih ur za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostali za 3,6 odstotka, kot pri distribuciji, ki je s prevzetimi 798,9 milijona kilovatnih ur, dosegla zgolj 94,6 odstotka lanskih količin. Sicer smo iz sosednjih elektroenergetskih sistemov septembra uvozili 513,1 milijona kilovatnih ur električne energije (4,9-odstotna rast), na tuje pa je romalo 734,8 milijona kilovatnih ur (21,7-odstotna rast).(bj)