Julijske proizvodne rezultate je tudi tokrat najbolj zaznamovala proizvodnja hidroelektrarn, ki so sedmi letošnji mesec v prenosno omrežje sicer oddale 304,4 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma za 2 odstotka več kot julija lani, pa vendarle za prvotnimi bilančnimi napovedmi zaostale kar za tretjino. Pri tem so elektrarne na Savi lanske primerjalne rezultate presegle za dobrih 27 odstotkov, elektrarne na Dravi so julija letos oddale za 2 odstotka več električne energije kot lani, proizvodnja Soških elektrarn pa je za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostala za dobrih 19 odstotkov. Drugi ključni proizvodni objekti - predvsem NEK in TEŠ, sta julija v prenosno omrežje prispevali pričakovano količino električne energije, končni julijski izkupiček iz vseh domačih proizvodnih virov pa je znašal milijardo 161,3 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 3,3 odstotka manj kot julija lani in tudi za 11 odstotkov pod prvotnimi bilančnimi napovedmi.
Po zaslugi ugodne hidrologije v prvi polovici leta in posledično večji proizvodnji hidroelektrarn, so proizvodni rezultati po prvih sedmih letošnjih mesecih sicer še vedno za dober odstotek boljši od primerljivih lanskih, s skupno oddanimi 7 milijardami 971,4 milijona kilovatnih ur pa so za nekaj več kot 2 odstotka presegli prvotna pričakovanja. Med poglavitnimi proizvajalci pa je razrez v prvih sedmih letošnjih mesecih naslednji- hidroelektrarne so v prenosno omrežje v omenjenem obdobju prispevale 2 milijardi 915 milijonov kilovatnih ur (skoraj 60-odstotna rast v primerjavi z enakim časom lani). NE Krško je oddala 2 milijardi 961,5 milijona kilovatnih ur (14-odstotkov manj glede na enako lansko obdobje) in termoelektrarna Šoštanj milijardo 875 milijona kilovatnih ur električne energije (skoraj 22 odstotkov manj kot lani), pri čemer pa je treba upoštevati da sta tako NEK kot TEŠ bili letos v daljšem rednem remontu.