Jutri globalni dan okoljskega dolga

Dan okoljskega dolga je tisti dan v letu, ko človeške potrebe po naravnih virih presežejo sposobnost obnavljanja virov našega planeta. Na globalni ravni bomo tako letošnji dan okoljskega dolga zabeležili jutri, v Sloveniji pa je bil ta dosežen že veliko prej, in sicer 30. aprila. Dan okoljskega dolga se izračuna vsako leto posebej glede na zadnje razpoložljive podatke o okoljskem odtisu, pri čemer trendi v zadnjih nekaj letih kažejo, da se okoljski odtis postopoma povečuje, pri čemer smo obnovitvene možnosti našega planeta na letni ravni prvič presegli že v 70. letih prejšnjega stoletja. Od takrat vsako leto porabimo več naravnih virov in proizvedemo več emisij, pri čemer so na svetovnem seznamu v ospredju države z zelo skromnimi naravnimi viri in veliko porabo ter večina evropskih in drugih industrijsko razvitih držav. Dan okoljskega dolga je sicer lani bil nekoliko pozneje – 22. avgusta, poglavitni razlog temu pa žal ni bila naša večja aktivnost v smeri trajnostnega razvoja, temveč predvsem posledica ustavitve gospodarskih dejavnosti in storitev zaradi epidemije, še zlasti v prvi polovici leta, ko so se emisije bistveno znižale. V drugi polovici minulega leta je bilo spet zaznati povečano količino izpustov in podoben trend se nadaljuje tudi letos, tako da naj bi bile po prvih ocenah v primerjavi z letom 2020 letos večje za 6,6 odstotka. Na negativen globalni okoljski odtis naj bi v precejšnji meri vplivalo tudi nadaljnje izsekavanje Amazonskega gozda in uničevanje drugih večjih gozdnih površin.  
Na dan okoljskega dolga so se spomnili tudi v družbi Schnaider Electric, kjer so izpostavili, da danes človeška civilizacija porablja vire 1,7 planeta Zemlje, kar je nesprejemljivo. »Podjetja, ki se pripravljajo na gospodarstvo, ki je v skladu z zmogljivostmi enega planeta, bodo bolje pripravljena na trg in bolj konkurenčna. Izboljšave prihajajo na primer z inovacijami na področju upravljanja z energijo in digitalizacijo, ki prispevajo k razogljičenju in rasti poslovanja. V drugih sektorjih lahko izboljšave izvirajo iz lokalnih pobud, ki so v skladu z načeli krožnega gospodarstva, iz tehnologij z nižjim ogljičnim odtisom in rešitev, ki učinkoviteje uporabljajo razpoložljive surovine. Razprava o okoljskem odtisu bi morala preiti  od odgovornosti podjetja za trajnostno poslovanje – od lepega in plemenitega do tistega, kar je nujno, da lahko vsi napredujemo na tem, našem edinem planetu,« je povedal Arthur Vašarević, generalni direktor družbe Schneider Electric za Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. 
Dejstvo, da nam je lani uspelo doseči poznejši datum ekološkega dolga kaže, pravijo v Schneider Electric, da je sprememba trenda možna. Pred nami je izziv, kako se naučiti lekcije in naučeno uporabiti v gospodarstvu, da postanemo bolj prilagodljivi in uspešni v skladu s tem, kar nam lahko Zemlja ponudi. Uresničitev obljube svetovnih vlad v Parizu leta 2015 – ohranjanje globalnega segrevanja na največ dveh stopinjah Celzija – zahteva celovito prenovo naših energetskih sistemov in popolno zmanjšanje emisij ogljika do leta 2050, pri čemer lahko z preizkušenimi rešitvami pomagajo tudi mednarodna podjetja kot je Schneider Electric.