Z jutrišnjim Dnem brez avtomobila, ko bodo zaprti posamezni odseki cest in ulic, se zaključuje letošnji Evropski teden mobilnosti.
Evropski teden mobilnosti vsako leto poteka v tesnem sodelovanju s številnimi mesti, ki pripravijo veliko dogodkov, prireditev in akcij, katerih osnovnih namen je opozoriti na težave, ki jih povzročajo netrajnostno naravnane oblike mobilnosti. Vsako leto sodelujoča mesta in lokalne skupnosti po Evropi in drugod po svetu na različne načine in z različnimi pristopi opozorijo ne neki poseben vidik mobilnosti. Letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti Združimo moči, delimo si prevoz je tako opozoril na pomemben koncept sodobne družbe, v kateri si stvari delimo oziroma jih imamo v souporabi. Različni dogodki, namenjeni vsem starostnim kategorijam, so letos potekali v 71 slovenskih občinah, med njimi tudi vseh 11 mestnih občinah.
Cilj Evropskega tedna mobilnosti je predvsem zmanjšati uporabo netrajnostnih načinov prevoza v mestih, kar lahko naredimo z več hoje, s kolesi, uporabo javnega potniškega prometa ali v skladu z letošnjim sloganom, da združimo moči in si delimo prevoz. Pri tem nam lahko pomagajo sodobne aplikacije na mobilnih telefonih, saj poznamo uspešne primere delitve prevoza, ki se uveljavljajo v praksi, ki so lahko zelo učinkoviti, zlasti za tiste, ki letno ne prevozijo veliko kilometrov.
Deljenje oziroma souporaba sta v zadnjih letih postala pomembna koncepta sodobne družbe, tudi na področju mobilnosti. Če lasten osebni avto predstavlja obliko individualne mobilnosti, mestni avtobus predstavlja kolektivno mobilnost, sheme za deljenje in souporabo prevozov pa predstavljajo tako imenovano sodelovalno mobilnost. Ta je vzniknila skupaj z drugimi oblikami sodelovanja v družbi, ki so že preraste tudi v sodelovalno gospodarstvo.
Z deljenjem prevoza zmanjšamo lastne transportne stroške in ogljični odtis, naša dnevna potovanja pa lahko postanejo še zabaven družabni dogodek. Študije so namreč pokazale, da vsak deljeni avto s cest in ulic spravi kar 15 zasebnih avtomobilov, s čimer v mestih ostane na voljo več prostora za pešce, kolesarje, javni prevoz in življenje na sploh.
Podatki kažejo, da imamo v Sloveniji še možnosti za izboljšave in krepitev souporabe. Kljub ponujenim možnostim deljene mobilnosti je v slovenskem kopenskem potniškem prevozu najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo osebni avtomobil. Z njim je bilo po ocenah Eurostata v letu 2014 opravljenih 86 odstotkov vseh potniških kilometrov. V veliko manjši meri so bile poti opravljene z avtobusom (12 odstotkov potniških kilometrov) in vlakom (2 odstotka potniških kilometrov).
V več slovenskih mestih (Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju, Murski Soboti, Piranu in drugod) so javni potniški promet zelo uspešno dopolnili sistemi souporabe koles, med zaposlenimi in študenti je vse bolj razširjeno sopotništvo, vedno več pa je tudi souporab avtomobilov.
V Sloveniji je omenjeni sistem na voljo od julija 2016, danes pa si lahko stoodstotno električne avtomobile izposodimo v Ljubljani, Murski Soboti, Mariboru in Kranju. Obetavni so tudi podatki, da se je število osebnih avtomobilov na hibridni pogon v zadnjem letu povečalo za 40 odstotkov, število tistih na električni pogon pa za 59 odstotkov.
Poleg tega imamo v Sloveniji uveljavljen najsodobnejši poslovni model solastništva in souporabe električnih vozil.