Južni tok eden ključnih infrastrukturnih projektov

Pri zagotavljanju nemotene oskrbe evropskih držav s plinom pa naj bi v prihodnje eno ključnih vlog odigral načrtovani plinovod Južni tok, ki bo potekal tudi preko Slovenije. To je bilo med drugim slišati na nedavnem posvetu z naslovom Južni tok:evolucija plinovoda v Ljubljani, ki je bil namenjen pregledu aktualnih dogajanj povezanih s tem zahtevnim vseevropskim projektom. Kot je uvodoma povedal predstavnik Gazproma Alexsander Syromatyin se v naslednjih desetletjih obeta občutno zmanjšanje proizvodnje plina v Severnem morju, pri čemer naj bi leta 2030 iz tega vira prispela le še polovica plina v primerjavi z današnjimi količinami. Južni tok, ki bo omogočal prenos 63 milijard kubičnih metrov plina, ob tem pomeni alternativne poti dobave plina iz Rusije, s čimer se bo bistveno povečala zanesljivost oskrbe evropskih držav s tem energentom. Po besedah Syromatyina, Gazprom po plinovodu Severni tok vse napore usmerja v Južni tok, ki je s številnimi sodelujočimi evropskimi državami in 925-kilometrsko traso prek Črnega morja po turških ozemeljskih vodah ta hip eden najambicioznejših infrastrukturnih projektov na svetu in odpira tudi zahtevna tehnična in okoljska vprašanja. Južni tok bo sicer dolg 2.385 kilometrov, od tega bo v Sloveniji 266 kilometrov, povezoval pa bo devet držav in bo priključen tudi evropskemu plinskemu sistemu.
Da gre za enega ključnih razvojnih projektov na plinskem področju, se je strinjal tudi direktor Plinovodov Marjan Eberlinc, ki je poudaril, da je projekt Južni tok eden prednostnih projektov njihove družbe. Projekt je zahteven s stališča umeščanja v prostor in v okviru spremljajočih se tehničnih, okoljevarstvenih, korporacijskih in finančno-pravnih aktivnosti. Razvoj projekta se mora izvajati skladno z vsemi dogovori in pogodbami med družbenikoma, družbo Gazprom in družbo Plinovodi ter dogovori med Vlado Ruske federacije in Republike Slovenije. S tem se zagotavlja skladnost s slovensko in evropsko zakonodajo. Prenosni plinovodi se umeščajo v prostor v okviru državnih prostorskih načrtov in so v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS, s katerim v Plinovodih odlično sodelujemo. Južni tok je na poti uresničitve tudi v Sloveniji in poteka uspešno, z dinamiko in v skladu z dogovorjenim načrtom aktivnosti med obema družbenikoma, je še povedal Marjan Eberlinc. Optimizem, da bo prišlo do uresničitve tega zahtevnega projekta, vlivajo tudi rezultati nedavne raziskave, ki je pokazala, da je 57 odstotkov vprašanih naklonjenih temu projektu, pri čemer kot njegove ključne prednosti vidijo obuditev gradbenega sektorja, posledično tudi povečanje števila novih delovnih mest, možnosti nižjih cen zemeljskega plina ter zanesljivost in varnost oskrbe z energijo.
Plinovodi tudi sicer veliko naporov vlagajo v krepitev slovenske hrbtenice prenosnega sistema zemeljskega plina. V petih letih bo tako zgrajenih preko 200 kilometrov novih prenosnih plinovodov, za več kot 15 projektov pa je že potekalo oziroma že teče umeščanje v prostor v okviru postopkov državnih prostorskih načrtov. (bj)