Južni tok naj bi zamenjali drugi projekti

Direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo Danijel Levičar je danes v Dubrovniku podpisal memorandum o soglasju o skupnem pristopu k širitvi virov zemeljskega plina in izzivom, povezanim z zanesljivostjo dobave v okviru pobude za Povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope s plinovodi (CESEC). Evropska komisija je omenjeno pobudo ustanovila kot odziv na rusko odpoved projekta Južni tok, in sicer z namenom odgovoriti na  vprašanje, kako zagotovitvi večjo zanesljivost oskrbe jugovzhodne in centralne Evrope z zemeljskim plinom.
Cilj je, da v okviru foruma CESEC Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Slovaška, Slovenija, Srbija in Ukrajina identificirajo tiste projekte v regiji, ki lahko vsaki državi zagotovijo dostop do vsaj treh različnih virov plina in s tem zmanjšajo prekomerno odvisnost od ruskega plina. Ob tem gre omeniti, da Slovenija že po obstoječi infrastrukturi dostopa do šestih virov, je pa bila podobno, kot tudi Avstrija in Italija, v to skupino vabljena kot sodelujoča na projektu Južni tok. 
Memorandum o soglasju je predvsem politični dokument, ki države v regiji spodbuja k čimprejšnji uresničitvi prepoznanih prioritetnih plinskih projektov, za Slovenijo pa nima pravnih posledic in ji ne nalaga novih obveznosti.
Skupna prizadevanja na podlagi pobude Evropske komisije za povezovanje plinskih trgov v srednji in jugovzhodni Evropi se bodo sicer osredotočala ne le na gradnjo novih plinovodov, ampak tudi na čim boljše izkoriščanje obstoječe infrastrukture, na primer z možnostjo povratnega toka. V akcijskem načrtu, ki je priložen Memorandumu, so kot najpomembnejše prednostne naloge opredeljeni številni infrastrukturni projekti, kot so čezjadranski plinovod, terminal za utekočinjen zemeljski plin na Hrvaškem in sistem za odvod plina, okrepitev sistema v Bolgariji in Romuniji, povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo ter Srbijo in Bolgarijo, omenjene pa so tudi nekatre dodatne povezave Slovenije s Hrvaško, povezava z Madžarsko ter izraba povratnega toka v povezavi z Avstrijo. Ti projekti bodo pripomogli k diverzifikaciji virov oskrbe; končni cilj pa je, kot rečeno, da bi imela vsaka država članica v regiji dostop do vsaj treh različnih virov plina. Da se zagotovi pravočasno in gospodarno izvajanje teh projektov, bodo ti skrbno spremljani. Prav tako je pomembno, da se v regiji v celoti izvajajo pravila EU, ki spodbujajo pošteno konkurenco med subjekti na trgu.
Na splošno bi morali infrastrukturne projekte financirati udeleženci na trgu, vendar bodo države CESEC razmislile tudi o sodelovanju Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), kadar bi se to izkazalo kot potrebno za njihovo pravočasno dokončanje. Nosilce projektov se tudi spodbuja, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja novi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). (bj)