Južni tok ostaja pomemben nacionalen energetski projekt

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je prepričan, da je projekt Južni tok strateško pomemben projekt za EU in Slovenijo ter prav zaradi navedenega Slovenija ocenjuje, da njegov nadaljnji obstoj zaradi zadnjih dogovarjanj med ruskim Gazpromom in avstrijskim OMW ni ogrožen. Nasprotno, glede na dejstvo, da je Slovenija izpolnila vse obveznosti iz meddržavnega sporazuma in da v celoti podpira sodelovanje v tem projektu z vidika povečanja raznolikosti poti oskrbe s plinom tudi v evropskih okvirih ter zlasti zaradi pospešenega umeščanja v prostor na slovenski strani, ocenjujemo, da smo v primerjavi z avstrijsko stranjo na projektu Južni tok v pomembni prednosti.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot pristojni slovenski organ, pooblaščen za izvajanje meddržavnega sporazuma o Južnem toku, uradno ni bil seznanjen o kakršni koli spremembi, ki bi vplivala na zaveze iz sporazuma. Ne glede na povedano pa smo za dodatna pojasnila o nedavnem dogovoru med Gazpromom in OMV takoj zaprosili tako predstavnike Ruske federacije kot tudi slovenskega skupnega podjetja Plinovode. Na podlagi ugotovljenih dejstev in pojasnil smo utrjeni v prepričanju, da projekt  Južni tok ni ogrožen.
Sam projekt Južni tok je treba razumeti v širšem regionalnem kontekstu. Kot je znano, ima Ruska federacija za izpeljavo projekta sklenjene meddržavne sporazume z vsemi  državami v regiji. Avstrija je že leta 2010 podpisala sporazum za uresničitev projekta  Južni tok.  Od takrat Avstrija  s Slovenijo redno sodeluje na sestankih z Evropsko komisijo. Tako za Avstrijo kot Slovenijo velja enaka zakonodaja, saj sta obe članici EU. V tem kontekstu je treba tudi razumeti, da izgradnja plinovoda na ozemlju Slovenije ter njegov poslovni uspeh nikakor ni povezan s postopki, ki so od investitorja zahtevani po energetski zakonodaji, saj je zakonodajni okvir jasen in v vseh državah, članicah EU, enak. Slovenija je izpolnila vse obveznosti iz meddržavnega sporazuma in je vedno jasno podpirala sodelovanje v tem projektu.
Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, je ob tem poudaril: »Delamo, kot da se ni nič zgodilo. Projekt Južni tok se nadaljuje. Glede na začrtano terminsko dinamiko bi moral plinovod začeti obratovati leta 2018.«.
Minister Samo Omerzel pa je zadnje dogodke pospremil z naslednjim komentarjem: »Ta vlada je projekt Južni tok ves čas obravnavala prednostno, zlasti ko gre za potrebna umeščanja v prostor in sprejemanje državnih prostorskih načrtov. Slovenska stran je do ruskega investitorja izpolnila vse zahtevane pogoje. Verjamem, da se bodo naša prizadevanja na koncu tudi obrestovala ter da bomo kot enakopraven partner ene od petih evropskih držav v tem projektu uresničili pomembno energetsko investicijo v vrednosti milijarde evrov v začrtanem terminskem planu.« (bj)