Na obisku v Sloveniji se je včeraj mudil predsednik upravnega odbora ruske energetske družbe Gazprom Aleksej Miller.
Aleksej Miller se je sestal s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo in s predsednikom države dr. Danilom Türkom, tema pogovora pa je bil projekt izgradnje plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. Ruski gost je obiskal tudi družbo Geoplin plinovodi in s predsednikom uprave Marjanom Eberlincem podpisal aneks k sporazumu o ustanovitvi družbe Južni tok Slovenija v skupni lasti ruskega Gazproma in slovenskega podjetja Geoplin plinovodi, ki bo vodila ta projekt. Družba naj bi po načrtih zaživela v aprilu.
Predsednik vlade Janez Janša in predsednik uprave Gazproma Aleksej Miller sta govorila predvsem o poteku 16,5 milijard evrov vrednega projekta Južni tok in s tem povezanimi načrti glede gradnje plinovoda na ozemlju Slovenije. Gradnja naj bi se v Sloveniji začela že letos, prvi zemeljski plin pa naj bi po plinovodu stekel leta 2015. Predsednik uprave Gazproma je predsednika vlade seznanil, da je ocenjena vrednost investicije v Sloveniji približno milijardo evrov, Janez Janša pa je v pogovoru izpostavil pomembno vlogo Ministrstva za infrastrukuro in prostor pri realizaciji tega projekta, še posebej v luči njegovega umeščanja v prostor. Sogovornika sta se strinjala, da je investicija v višini milijarde evrov tudi velika priložnost za slovensko gospodarstvo in pomemben korak v prizadevanjih za višjo gospodarsko rast in rast zaposlenosti v Sloveniji.
Napredek pri pripravi projekta plinovoda spodbuden
Tudi srečanje s predsednikom države dr. Danilom Türkom je bilo namenjeno projektu izgradnje plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije in celotnem poteku trase tega velikega energetskega projekta. Dokončna odločitev o trasi plinovoda sicer še ni znana, na končnem zemljevidu trase pa naj bi bile Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni. Mednarodne sporazume o sodelovanju pri gradnji plinovoda so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. S Turčijo pa je Rusija decembra lani podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda po dnu Črnega morja. Projektu se je v začetku februarja pridružila tudi Črna gora. V grobem pa je zakoličena trasa plinovoda čez Slovenijo. Ta naj bi v našo državo vstopil v Pincah in se nadaljeval do Lendave. Od tam bo glavni del potekal do Kidričevega, kjer naj bi se priključil tudi na slovensko plinsko omrežje, Slovenijo pa naj bi Južni tok zapustil pri Ratečah na slovensko-italijansko-avstrijski tromeji.
Sogovornika sta z zadovoljstvom pozdravila odpravo donedavnih ovir pri projektu in se dotaknila tudi ustanovitve skupnega slovensko-ruskega podjetja ter nadaljnjega umeščanja plinovoda v prostor na ozemlju Slovenije. Ocenila sta, da priprave potekajo dobro in da bo potrebno storiti vse za uspešno in hitro reševanje vseh vprašanj, ki se bodo pojavila tekom izgradnje. Še posebej sta poudarila strateški pomen zemeljskega plina kot okolju prijaznega energenta in izpostavila širša vprašanja energetskega sodelovanja med EU in Rusko federacijo. Strinjala sta se, da postajajo dobave zemeljskega plina vse pomembnejši del tega sodelovanja, zato bo treba zagotoviti ustrezno vključitev tega vprašanja v okvir strateškega partnerstva med državama. Priložnosti za to obstajajo, izkušnje z že izvedenim projektom Severni tok so spodbudne, spodbuden pa je tudi napredek pri pripravi projekta Južni tok. Ob tej priložnosti sta izrazila tudi zamisel o organizaciji konference na visoki ravni, na katero bi bile povabljene vse države, ki sodelujejo pri projektu Južni tok. (pb)