Jugovzhodna Evropa je precej manj energetsko učinkovita kot preostali del Evrope, ugotavlja raziskava svetovalne družbe A.T. Kearney.
Iz zadnje raziskave o oskrbi z energijo v Jugovzhodni Evropi (JVE), ki jo je letos novembra izvedla svetovalna družba A.T. Kearney, je razvidno, da je ključ za doseganje energetske učinkovitosti in varnosti v razvoju nacionalnega energetskega programa za trajnostno oskrbo z energijo.
Kot sporočajo iz družbe A.T. Kearney, so izpostavili sedem strateških prioritet za JVE, ki bodo pripomogle k večji varnosti in stabilnosti oskrbe z energijo v regiji.
Med prednostnimi nalogami JVE so tudi razvoj strategije za privabljanje zasebnih naložb v OVE, zmanjšanje izgub električne energije pri prenosu in distribuciji s poudarkom na uvajanju tehnologije pametnih števcev ter izobraževanje potrošnikov o energetski učinkovitosti in dodeljevanje spodbud za varčevanje z energijo. Ključ do uspeha regije bo v skupni energetski strategiji JVE.
V družbi A.T. Kearney izpostavljajo, da je JVE nekoč predstavljala enotni energetski trg s strategijo skupne energetske oskrbe. Toda po razpadu skupne države vsaka država v glavnem deluje neodvisno glede doseganja energetske stabilnosti. Države se morajo pri snovanju energetske strategije zavedati, da so energetske zahteve držav tesno povezane s stopnjo gospodarskega razvoja.
JVE ima razvojno priložnost
Pričakuje se, da bo letna rast realnega BDP držav v regiji do leta 2018 v višini od 2 do 4 odstotke. Takšna rast bo pripeljala do precejšnjega povečanja energetskih zahtev v regiji in do nestabilnosti, saj se neto energetski uvoz iz vsake države giblje med 30 in 50 odstotkov.
Kot poudarja Marko Derča, starejši svetovalec v družbi A.T. Kearney, so na podlagi raziskave v družbi A.T. Kearney prepričani, da ima regija JVE priložnost ne le biti aktiven dejavnik na energetskem zemljevidu Evrope, ampak postati steber gospodarskega in družbenega razvoja Evrope.
Uravnoteženje mešanic energetskih virov
Rešitev za JVE prihaja v mešanici energetskih virov. Analiza mešanic energetskih virov kaže, da je regija JVE preveč odvisna od premoga ter da v celoti ne izkorišča jedrske energije in zemeljskega plina. JVE izpušča v okolje skoraj 30 odstotkov več CO2 za dobavo ene energetske enote relativno glede na povprečje EU-27 in je še vedno zelo odvisna od uvoza surove nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in električne energije.
Električna energija
Države JVE so neto uvoznice električne energije z izjemo Srbije ter BiH. Regija bi to uvozno vrzel lahko premostila z izboljšanjem učinkovitosti pretvorbe (zamenjava stare infrastrukture), prenosa (zmanjšanje stopnje izgub pod 5 odstotkov pomeni 0,8 milijarde evrov prihranka) in distribucije (uporaba tehnologije za pametne števce z naprednimi sistemi za upravljanje distribucije). A.T. Kearney je izvedel projekt pametnih števcev za podjetje v državni lasti v Vzhodni Evropi. Komunalno podjetje je namestilo več kot 400.000 pametnih števcev, prve analize pa že kažejo pozitivne rezultate in prihranke.
Surova nafta in naftni derivati
Države JVE imajo zelo omejene zaloge nafte; le 20 odstotkov nafte, predelane v rafinerijah JVE, prihaja iz naftnih polj v regiji. Rafinerije so večinoma premalo izkoriščene in slabo učinkovite, proizvodnjo pa bi težko povečali zaradi omejenosti trga glede velikosti in marž.
Zemeljski plin
Države JVE so velike neto uvoznice zemeljskega plina. Hrvaška proizvede 80 odstotkov svojih potreb po plinu za razliko od Srbije (20-25 odstotkov) in ostalih držav (izključno uvoz). Plinovod in terminalska infrastruktura za tekoči zemeljski plin, ki povezuje JVE z regijami, bogatimi s plinom, bosta ključnega pomena za trajnostno oskrbo.
Obnovljivi viri energije
Regija JVE ima potencial za pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije, predvsem vodne energije in biomase, vetrne, sončne in geotermalne energije. Dokaz za to je, da so že leta 2009 države imele večji delež energije iz obnovljivih virov energije kot je bilo povprečje EU-27. Večina držav JVE je vključila ustrezno zakonodajo EU, toda to se je zaradi različnih razlogov dogajalo prepočasi.
Kot še sporočajo iz družbe A.T. Kearney, na podlagi raziskave priporočajo gradnjo boljše infrastrukture. Prioriteta naj bo usmeritev v razvoj infrastrukture za zemeljski plin (izgradnja plinovoda Južni tok, Trans-jadranski plinovod, Jonsko-jadranski plinovod) in električno energijo (izkoriščanje potenciala vodnih tokov). (mj)