Nova pravila določajo metodologijo za izračun količine OVE v sektorju hlajenja in daljinskega hlajenja, ki se lahko štejejo za cilje EU glede obnovljive energije. Ta delegirani akt določa način, s katerim se hlajenje lahko šteje za skupni cilj države članice glede OVE, in tudi, kako prispeva k sektorskim ciljem za ogrevanje in hlajenje ter daljinsko ogrevanje in hlajenje v skladu z evropsko direktivo o OVE. Nova metodologija izračuna zapolnjuje vrzel v veljavni zakonodaji, saj prispevka obnovljivih virov hlajenja k obnovljivim virom energije do zdaj v praksi ni bilo mogoče izračunati, čeprav je bil načeloma zajet v Direktivi o obnovljivi energiji od leta 2009. Metodologija EU je prva taka metoda izračuna, uvedena kjerkoli po svetu.
Kombinacija segrevanja ozračja, spreminjajoče se zasnove stavb in povečanja potreb po toplotnem udobju je povzročila povečanje porabe energije za hlajenje. Številke kažejo, da hlajenje ni več statistično nepomembno z vidika porabe energije, temveč nov nastajajoči sektor, ki že predstavlja med pet in 20 odstotkov končne porabe energije v nekaterih državah EU. Zaradi tega je sprejetje metodologije za izračun hlajenja iz OVE postalo aktualno in pereče vprašanje za EU in njene države članice. V skladu z evropsko direktivo o OVE iz leta 2018 je Evropska komisija dolžna sprejeti metodologijo hlajenja iz OVE do konca letošnjega leta.
Nova metodologija uvaja progresivni sistem, v katerem je delež obnovljivih virov hlajenja odvisen od njegove energetske učinkovitosti. In sicer določa dva praga: hladilni sistemi pod spodnjim pragom ne bodo prepoznani kot obnovljivi, medtem ko bo hlajenje iz sistemov na ali nad višjim pragom v celoti štelo kot obnovljivo. Hladilni sistemi med dvema pragoma bodo lahko linearno naraščajočo količino hlajenja pripisali kot obnovljivo energijo, saj se njihova učinkovitost približuje višjemu pragu.
Ta metodologija bo nagradila trenutno najboljše razpoložljive tehnologije, kot so visoko učinkovite reverzibilne toplotne črpalke in brezplačno hlajenje z daljinskim hlajenjem. Prav tako spodbuja prihodnjo uporabo inovativnih tehnologij hlajenja, kot je sončno hlajenje, ki zmanjšujejo porabo energije in povečujejo uporabo obnovljivih virov za hlajenje.
Poleg zapolnitve zakonodajne vrzeli delegirani akt o hlajenju iz obnovljivih virov zagotavlja, da se vse pomembnejši sektor hlajenja pridruži drugim sektorjem pri prispevanju k ciljem zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 za leto 2030 in je vključen v okvir podnebne nevtralnosti, ki ga je določil evropski zeleni dogovor za leto 2050.
Delegirani akt je bil poslan Evropskemu parlamentu in Svetu v dvomesečni pregled. Če bo sprejet, bo akt stopil v veljavo po objavi v uradnem listu EU.