K okrevanju gospodarstva lahko prispeva tudi energetski sektor

Razpravljali so o posledicah pandemije koronavirusa za energetski sektor in obravnavali vprašanja pripravljenosti in okrevanja. Poleg tega je Evropska komisija pristojne ministre seznanila s trenutnim stanjem v zvezi z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter dolgoročnimi strategijami obnove.

Glavni cilji videokonference so bili ocena že sprejetih ukrepov za povečanje pripravljenosti in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe ter identificiranje možnega prispevka energetskega sektorja k hitremu odzivu na krizo v kratkoročnih in srednjeročnih prizadevanjih za obnovitev.

Ministri so izmenjali mnenja o že sprejetih ukrepih za zagotovitev oskrbe z energijo med pandemijo in o možnostih pomoči energetskega sektorja pri obnovi gospodarstva po krizi. Kot odziv na operativne izzive, povezane s pandemijo, in sprejete ukrepe za omejitev njenega izbruha, je industrija uvedla posebne poslovne dogovore, ki zagotavljajo neprekinjeno delovanje ključnih energetskih operacij in obenem varujejo zdravje in varnost zaposlenih.

Ministri so potrdili, da je evropski energetski sistem odporen in, da trenutno ni nevarnosti motenj v sistemih oskrbe z energijo, zlasti za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Izpostavili so velik pomen orodij za zagotavljanje stabilnosti zanesljivosti oskrbe. Ministri so poleg tega poudarili, da je odpornost elektroenergetskega sistema rezultat dobro delujočega notranjega energetskega trga, robustnih ukrepov za pripravljenost ob krizi ter tesnega sodelovanja držav članic EU.

Prav vrhunec epidemije je pravi čas, za razmislek o gospodarskem okrevanju. Zato so ministri med razpravo poudarili, da lahko evropski zeleni dogovor, skupaj z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, igra pomembno vlogo pri trajnostnem okrevanju gospodarstva EU. Prehod čiste energije v zeleno rast in podnebna nevtralnost lahko namreč predstavljata veliko priložnost za spodbuditev okrevanja gospodarstev držav članic EU.

Ministri so spregovorili tudi o tem, kako lahko pobude, kot so, t. i. Obnovitveni val, različni OVE projekti, vnaprej predvidene naložbe v infrastrukturo in Mehanizem pravičnega prehoda, prispevajo k hitremu in učinkovitemu okrevanju, pa tudi, katere dejavnosti ali ukrepe na ravni EU bi bilo mogoče hitro implementirati.

Komisija EU meni, da bi se moral načrt okrevanja osredotočiti na krepitev notranjega trga in odpornosti energetike. Zato bo revidirani delovni program osredotočen na spodbujanje tehnologij, ki temeljijo na OVE, energetski obnovi stavb in na spodbujanju inovativnih tehnologij.

Zasedanja se je udeležil tudi slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je izrazil zadovoljstvo, da sta se sektor električne energije ter plinski sektor v Evropski uniji izkazala za robustna in dobro pripravljena ter ob tem opozoril, da bo treba razmisliti tudi o ukrepih v primeru dolgotrajnejše krize. »Zanesljiva oskrba z energijo v času epidemije je zelo pomembna. Moramo razmisliti o še dodatnih ukrepih za zagotovitev zanesljive oskrbe tudi v naslednjem letu ter oceniti, kako lahko v energetskem sektorju prispevamo pri odpravi gospodarskega zastoja. V naslednjem letu bo treba poskrbeti, da likvidnostne težave ne bodo preveč prizadele energetskega sektorja«, je poudaril minister Vrtovec. 
Minister se je v povezavi z vlogo energetskega sektorja pri okrevanju gospodarstva zavzel tudi za to, da se v celoti izvede ukrepe, ki so  predvideni v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. 
»Ne smemo dopustiti, da bi ta kriza upočasnila naš prehod v nizkoogljično družbo, saj ravno dejavnosti in investicije na tem področju lahko bistveno prispevajo k pospešitvi gospodarskih aktivnosti. To je lahko bistven del strategije rasti. Zato je treba zagotoviti, da investicijske aktivnosti na področju energetike ne bodo zmanjšane, še več, treba je zagotoviti sredstva za pospešitev investicij. Takoj lahko pospešimo energetsko obnovo stavb, izgradnjo razpršenih obnovljivih virov ter razvoj pametnih distribucijskih omrežij«, je še dejal minister Jernej Vrtovec.