V Agenciji za prestrukturiranje energetike (ApE) podajajo oceno o izgradnji sončnih elektrarn (SE) v obdobju od 2009 do 2012.
Nekatere pomembnejše ugotovitve, povezane z izgradnjo sončnih elektrarn v omenjenem obdobju, je predstavil direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac.
»Kazalci, povezani z izgradnjo sončnih elektrarn, kažejo zelo strmo rast, ki bi ob nespremenjenih pogojih postala finančno povsem neobvladljiva. Po drugi strani pa nismo dosegli ustrezne vključitve slovenske industrije v proizvodnjo opreme. Pozitivna izjema je le Bisol, ki izdeluje fotonapetostne module, vendar pa mora vse sestavne dele na žalost uvažati,« meni Nemac.
Za sončne elektrarne je bil že leta 2009, ob uvedbi sistema zagotovljenih odkupnih cen, vzpostavljen sistem vsakoletnega zniževanja cen, ki je predpostavljal tudi zniževanje cen opreme. V letu 2009 je bila odkupna cena 0,415 evra/kWh za elektrarne do 50 kW. V letih 2010 in 2011 se je odkupna cena znižala enkrat letno s 1. januarjem, v letu 2012 pa še dodatno s 1. julijem in 1. decembrom. V letu 2013 se cene znižujejo vsak mesec za 2 odstotka. V aprilu 2013 je bila tako odkupna cena 0,138 evra/kWh za elektrarne do 50 kW. Odkupne cene so se torej v nekaj letih znižale na eno tretjino izhodiščnih cen iz leta 2009, kar je izjemen dosežek v smeri ekonomske konkurenčnosti, brez finančnih podpor.
Kot je razvidno iz osnovnih kazalcev za obdobje 2009-2012, pojasnjuje Nemac, so se finančna sredstva namenjena za podpore sončnim elektrarnam v nekaj letih izjemno povečala. Država bi morala že v letu 2011 bistveno znižati odkupne cene, kot je to storila Nemčija, in s tem nadzorovati rast potrebnih sredstev za podpore. Ker se to ni izvedlo, je bilo zaradi poznega ukrepanja potrebno drastično znižanje v letu 2012. S tem so se zagotovljene odkupne cene, skupaj z omrežnino, zelo približale nivoju cen, ki jih porabniki plačujemo za električno energijo. Seveda je drastično znižanje odkupnih cen izjemno zmanjšalo interes investitorjev za izgradnjo novih sončnih elektrarn.
Korenito spremeniti sistem spodbud!
»Vendar pa vtis, ki ga širijo nekateri, da je s sončnimi elektrarnami konec, ni utemeljen! Tehnologija se je tehnično razvila in ekonomsko pocenila ter je tik pred tem, da v svetovnem merilu postane konkurenčna brez finančnih spodbud. Če želi Slovenija ohranjati stik z ostalimi in od tega imeti koristi, bo potrebno naš sistem spodbud korenito spremeniti,« poudarja Nemac in ob tem predlaga rešitve.
Prvič, treba je iti v smeri spodbujanja lastne rabe proizvedene energije in podpiranja le neto oddane električne energije v omrežje (net metering). Poleg lastne rabe proizvedene električne energije je treba spodbuditi integracijo v objekte tako, da postanejo sončne elektrarne sestavni del zgradb (streh in fasad). Drugič, sistem dovoljenj je treba de-birokratizirati in ga predati v neposredno izvajanje elektro energetskim podjetjem, kot to že od leta 2000 delajo v Nemčiji. Tretjič, čim prej je treba začeti s spodbujanjem proizvodnje opreme v Sloveniji, da se bodo delovna mesta ustvarjala doma. Sončne elektrarne morajo tudi v Sloveniji postati pomembna gospodarska dejavnost. Tudi ob relativno intenzivni izgradnji bodo namreč sončne elektrarne imele pomembnejši energetski delež šele čez desetletja, je prepričan Nemac.
Sicer pa v tem mesecu (od 1. do 19. maja) potekajo Evropski sončni dnevi, ki so namenjeni informiranju in promociji omenjenih stališč. Dogajanje na tem področju usklajuje Agencija za prestrukturiranje energetike ob podpori Eko sklada in podjetij Energija Plus in Elektro Maribor. (mj)
Več o tem na: www.ape.si/wwwesd