Vlada se je na zadnji seji seznanila s poročilom o izvajanju Celovitega nacionalnega in podnebnega načrta, ki smo ga v Sloveniji, skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, sprejeli 27. februarja 2020. NEPN je Slovenija Evropski komisiji predložila 28. februarja 2020, po sprejetju pa je dolžna spremljati njegovo izvajanje in o tem vsaki dve leti poročati komisiji. S sprejemom NEPN, ki predstavlja enega od gradnikov mehanizma upravljanja z energetsko unijo, je Slovenija določila svojo politiko in medsektorski načrt ukrepov Slovenije za njeno izvajanje na petih razsežnostih energetske unije, ki so tesno povezane in se vzajemno krepijo. Te razsežnosti so energetska varnost, notranji trg energije, energetska učinkovitost, razogljičenje ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Sprejeti NEPN Slovenije pokriva prvo desetletno obdobje, 2021-2030, s pogledom do 2040, predstavlja pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in določa nacionalne cilje za vsako od petih razsežnosti energetske unije ter ustrezne politike in medsektorske ukrepe za izpolnitev teh ciljev.
In kaj je pokazala analiza doslej izvedenih ukrepov? Slovenija je v letu 2020 izpolnila cilje na področju emisij toplogrednih plinov ter energetske učinkovitosti, za doseganje zaostrenih ciljev pa bo treba v letu 2030 izvajanje ukrepov še bistveno okrepiti (zlasti pri prenovi stavb ter tehnološkem prehodu v industriji). Energetska učinkovitost na prvem mestu in njena dostopnost za vse mora postati prednostna usmeritev podnebno energetske politike. Delež obnovljivih virov energije v Sloveniji brez statističnega prenosa je bil v letu 2020 le 24,1-odstoten (cilj je bil 25 odstotkov), zato bo odpravi ovir na tem področju, še posebej umeščanju v prostor, treba nameniti bistveno več pozornosti. Kljub opaznemu napredku pri izvajanju ukrepov za trajnostno mobilnost se za doseganje ciljev kaže potreba po bolj ambicioznih ukrepih in hitrejšemu izvajanju, kar zahteva tudi močno politično podporo tako na lokalni kot državni ravni. Velik zaostanek in premajhna vlaganja v električno distribucijsko omrežje bo povzročilo, da bo le-to kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji, zato je neizvajanje ukrepov NEPN na tem področju skrb zbujajoče.
Slovenija je z izgradnjo prenosnega daljnovoda z Madžarsko sicer še povečala povezanost z regionalnimi trgi električne energije in trenutno še zagotavlja visok delež domače proizvodnje električne energije (93 odstotkov v letu 2020), vendar pa bo skladno s sprejeto Strategijo izhoda iz premoga najpozneje do leta 2033 potrebno hitro zagotoviti dodatne proizvodne zmogljivosti.
Aktualne krizne razmere v Evropi zahtevajo pospešeno diverzifikacijo dobavnih poti pri oskrbi z zemeljskim plinom, pospešena vlaganja v infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti za alternativna plinasta goriva. Veliko tveganje za počasnejšo in dražjo izvedbo zelenega prehoda predstavlja tudi neizpolnjevanje ciljev vlaganj v raziskave in razvoj, saj je vključevanje slovenske industrije in storitev v ta proces ključno za prihodnji trajnostni razvoj Slovenije.