V številnih evropskih državah je prodaja električnih koles že presegla prodajo običajnih. V Sloveniji delež sicer narašča, a je še vedno razmeroma majhen. Po nekaterih podatkih naj bi bilo lani vsako peto prodano kolo električno. Prodajo morda nekoliko zavira miselnost, da kolesar na električnem kolesu pač ni kolesar, poleg tega pa je električno kolo tudi razmeroma drago. Zagotovo pa se bo električno kolo uveljavilo tudi pri nas, saj ima številne prednosti, a tudi kakšno pomanjkljivost. Na podlagi izkušenj s testov potrošniških organizacij je zato tudi Zveza potrošnikov Slovenije pripravila nekaj nasvetov za nakup in uporabo električnega kolesa.
Električna kolesa omogočajo preprosto in udobno kolesarjenje tudi v zahtevnejših razmerah, denimo proti vetru ali v hrib. Z njimi je zato mogoče prevoziti večjo razdaljo, pri čemer je po potrebi lahko voziti z večjo povprečno hitrostjo. Elektrika kolesarju namreč pomaga do hitrosti 25 km/h, na ta način pa je čas vožnje lahko bolj primerljiv z drugimi prevoznimi sredstvi. Prav tako je električno kolo okolju prijazno, pa tudi baterijo je običajno mogoče reciklirati.
Kot že omenjeno, je glavna pomanjkljivost visoka cena električnega kolesa, saj je redko katero cenejše od tisoč evrov, glavnina ponudbe pa je dva- do trikrat dražja. Zaradi baterije in motorja je električno kolo razmeroma težko, zato je pri poganjanju, če bateriji poidejo moči, treba vložiti veliko truda. Prav tako se bo baterija prej izpraznila med vožnjo v hrib, proti vetru in v hladnejšem vremenu.
Načeloma lahko doseg vožnje z električno pomočjo razkrije zmogljivost baterije (od 300 do 750 Wh), a zaradi različno učinkovitega pogonskega sistema samo iz tega podatka ni mogoče dobili prave in primerljive vrednosti. Testi kažejo, da lahko zmogljivost baterije po 500 polnjenjih pade tudi za četrtino. Tudi teža električnega kolesa lahko močno vpliva na izbiro kolesa. Čeprav je strošek uporabe električnega kolesa precej majhen, pa je pri nakupu treba upoštevati, da je zaradi električnih delov vzdrževanje dražje kot pri običajnem kolesu.
Pri nakupu električnega kolesa je treba najprej vedeti, za kakšen namen ga bomo najbolj pogosto uporabljali (mestno, potovalno, cestno ali gorsko kolo), pri izbiri ustreznega kolesa pa je treba biti pozoren tudi na položaj pri sedenju in s tem na izbor ustreznega sedeža. Raven udobja določajo tudi pnevmatike. Večina električnih koles ima vsaj osnovno vzmetenje, kar je še kako pomembno predvsem med vožnjo po slabših cestah.
Posebnost električnih koles je njihov pogon, sestavljen iz elektromotorja, prestavnega mehanizma in baterije. Elektromotor je lahko vgrajen v pesto sprednjega oziroma zadnjega kolesa ali v srednji del med pedali. Najcenejši je sprednji motor, ki zahteva tudi največjo pazljivost med vožnjo. Najbolj naraven občutek poraja v sredini vgrajen motor, ki je najdražji in zahteva močnejšo verigo, saj mora zdržati večjo silo, ki se prenaša neposredno nanjo.
Motor je lahko vgrajen tudi v zadnje kolo, v tem primeru je skoraj vedno povezan z verižnim prestavnim sistemom, ki zahteva več vzdrževanja.
Čeprav Zveza potrošnikov Slovenije v testih pogosto ugotavlja, da so lahko tudi cenejši izdelki dovolj kakovostni, pa izkušnje kažejo, da se pri električnih kolesih ne splača preveč varčevati. (pb)