Kot je dejal Uroš Blažica, je distribucijsko omrežje trenutno v dobri kondiciji in zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo odjemalcev z električno energijo. Glede na to, da omrežje ni bilo zgrajeno za današnje razmere, ko je vanj vključenih več kot deset tisoč dodatnih proizvajalcev električne energije, pa se pojavljajo določena tveganja, zato so investicije nujne. Samo tako bo lahko zadostilo potrebam sodobnega časa in aktivnega odjemalca. Zemljevid potencialnih območij, kjer bi lahko gradili velike sončne elektrarne, ki ga je izdelal Eles, kaže, da so primerna območja po celotni Sloveniji. Naloga distribucijskih podjetij pa je, da bodo na to pripravljena tudi omrežja. Obnoviti bo treba devet tisoč srednjenapetostnega, 20 tisoč nizkonapetostnega omrežja in 7900 transformatorskih postaj, kar bo stalo kar 3,9 milijarde evrov. Od tega bosta največ, več kot milijardo evrov, morala vložiti Elektro Ljubljana in Elektro Maribor. Poraja pa se vprašanje, od kod pridobiti denar, saj ga distribucijska podjetja nimajo dovolj. V letih 2025 in 2026 ni pričakovati nepremostljivih ovir pri uresničevanja načrta investicij. Zaradi pomanjkanja kadra bo več težav s fizično izvedbo investicij. Leta 2027 pa se bodo stroški investicij prenesli na položnice.
Kot je povedal Urban Likozar Elektro Ljubljana, ki je upravljalec največjega dela distribucijskega omrežja v Sloveniji, pospešeno gradi in nadgrajuje nizkonapetostno omrežje. S tem bodo odpravili ozka grla in šibkosti ter odjemalcem zagotovili kakovostno oskrbo, kar je tudi osnovni namen omrežja. Z nadgradnjami bodo omogočili tudi priklop samooskrbnih sončnih elektrarn v omrežje. Razvojni načrt po svoji vsebini je ustrezen, finančno pa ni izvedljiv. Distribucijska podjetja imajo 50 odstotkov sredstev zagotovljenih, 50 odstotkov pa jih manjka. So pa na voljo nepovratna sredstva in zadolževanje
Mag. Aleksander Mervar je dejal, da distribucijskega in prenosnega omrežja ne moremo primerjati, saj je funkcija slednjega čisto drugačna. Distribucijsko omrežje mora predvsem obvladovati merilne podatke, šele tako bo ustrezno za končne uporabnike. Eles pa skrbi za mednarodne storitve in je skrbnik sistema, da v Sloveniji vse deluje, kot mora. Po njegovem mnenju nas v prihodnosti na področju omrežnine in investicij čaka burno dogajanje in veliko nepredvidljivosti.
Mag. Tina Sršen se je strinjala, da imamo v Sloveniji še nekaj potenciala za rast samooskrbnih sončnih elektrarn na ravni gospodinjstev, moramo pa delati tudi na rasti velikih sončnih elektrarn, kar v preteklosti ni bilo v ospredju. Zato MOPE s pripravo ustreznih zakonodajnih podlag intenzivno dela na tem. Po njenem mnenju je razvojni načrt distribucijskih podjetij ambiciozen in skladen s tem, kar se je zapisano v NEPN.
Pogled Agencije za energijo na zanesljivost omrežja in zanesljivost oskrbe z električno energijo je podala direktorica mag. Duška Godina. Po njenem mnenju je zanesljivost na najvišjem nivoju. Problem vidi v tem, da je shema netmeteringa spodbujala gradnjo izrazito prevelikih sončnih elektrarn. To je povzročilo in še povzroča ne samo probleme v omrežju, ampak dejansko omejuje pravice tistih, ki so si želeli priključiti sončne elektrarne v omrežje. Slovenija je med prvimi državami EU, ki je že natančno opredelila in tudi že uvedla novo metodologijo obračuna omrežnine, kar bo omogočilo pravičen zeleni prehod. Na investicije, ki jih je treba izvesti, pa bo vplival prihodek od omrežnine. Regulacija pa priznava povrnitev vseh stroškov za naložbe skozi življenjsko dobo. Opozorila pa je, da je pri stroških za investicije treba upoštevati tudi vse ukrepe, na katere opozarjajo Evropska komisija, ACER in vsi regulatorji.
Direktor sektorja Energetika v SDH Dejan Božič je dejal, da so tudi distribucijska podjetja klasificirana kot strateške naložbe, in kot take imajo primarni cilj, da dosegajo strateški cilji, ključen strateški cilj pa je doseganje razvojnega načrta. Glede investicij je bil v zadnjem letu po ocenah SDH storjen izreden napredek. Vlaganja v investicije so višja za dobro tretjino in so v lanskem letu znašale 220 milijonov evrov. Vidi se dvig učinkovitosti, kar se odraža tudi na rezultatih, tako da so v SDH zadovoljni. Vsa distribucijska podjetja so leto 2024 končala s pozitivnim izidom, dobička je 35 milijonov evrov, kar je pet milijonov evrov več kot leto prej.
Sogovorniki so se strinjali, da si ne smemo zatiskati oči pred tem, da bo zeleni prehod vse deležnike drago stal, a prinesel bo tudi širše družbene koristi. To pomeni, da smo vsi na istem čolnu in vsi plujemo k istim ciljem, zato mora vsak narediti kar zmore in kar lahko naredi.