V Portorožu so se včeraj končali 16. Dnevi energetike.
Letos je bila osrednja pozornost namenjena prihodnjemu razvoju energetike v Sloveniji in svetu. Organizatorja konference, Poslovna akademija časnika Finance in Institut Jožef Stefan, sta pripravila zanimiv program za energetske menedžerje, ki so na konferenci lahko prisluhnili številnim priznanim mednarodnim in domačim strokovnjakom s področja energetike.
Drugi dan energetske konference je odprl Britanec Vilnis Vesma, vodilni strokovnjak s področja energetskega menedžmenta v Evropi. Predstavil je tehnike dobrega upravljanja z energijo v podjetju in s tem zniževanja stroškov. Energetski menedžerji so tako iz prve roke izvedeli veliko praktičnih izkušenj in nasvetov, kako še bolje upravljati z energijo v podjetju. Ne glede na količino podatkov o rabi energije, s katerimi razpolagajo, mnogim menedžerjem namreč ne uspe zaznati skrite čezmerne rabe, ki se ji da izogniti. Še posebej je bil izpostavljen pomen izračunavanja pričakovane rabe energije, kar omogoča oceno ustreznosti oziroma neustreznosti dejanske rabe energije.
V razpravi o tem, ali nas lahko na trgu z energijo sploh še kaj preseneti, je Tomaž Štokelj iz HSE napovedal, da bo v prihodnje cena električne energije skupaj z omrežninami in dajatvami le še naraščala. Na trgu namreč vlada negotovost, zato se električno energijo splača kupovati vnaprej. Ob tem je omenil tudi različno politiko subvencioniranja v posameznih državah, kar proizvajalce energije postavlja v neenakopraven položaj.
Da je to glavna težava, ki destabilizira trg z energijo v EU, je opozoril tudi Anton Papež iz podjetja Interenergo. Kot pravi, evropska politika ni usklajena in zato ima vsak svojo shemo podpor. Šok pri strukturi cene zaradi subvencij bo tako trajal še več let. Po njegovem mnenju gremo v novo obdobje zagotavljanja energije in cenovnih politik.
Alojz Stana, član uprave Geoplina je spregovoril o trgu zemeljskega plina v Evropi in svetu. Kot pravi, se na določenih trgih proizvede več plina, kot je povpraševanja. Dejstvo pa je, da poraba zemeljskega plina v svetu raste in takšen trend rasti se kaže vsaj do leta 2030. Po njegovih predvidevanjih bo v prihodnje končni potrošnik imel izbiro med širokim naborom produktov, zaslužek bodo prinašali produkti in storitve, ne pa cena zemeljskega plina. Moč potrošnika bo rasla, konkurenca se bo krepila. To pomeni seveda optimiziranje marž in Slovenija pri tem ne bo zaostajala. Kot je še dejal, lahko pričakujemo tudi rahel trend padanja cen zemeljskega plina. (pb)